Ruski predsednik v Turčiji V brk govoricam o zdravstvenih težavah obveznosti doma in na tujem
Moskva – Rusko vodstvo se je nemudoma odzvalo na tragedijo, ki je Japonsko prizadela v obliki potresa, cunamija in težav v jedrskih elektrarnah, pa čeprav so se s sosedo v zadnjem času zapletli v najhujši diplomatski spor v zadnjem desetletju. Zanetili so ga Kurilski otoki oziroma Severna ozemlja, kakor na Japonskem imenujejo vulkansko otočje v Pacifiku, zaradi katerega uradna Moskva in Tokio še zdaj nista podpisala mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta od druge svetovne vojne formalno še vedno v vojni. Srdit besedni dvoboj se je razvnel po obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilih novembra lani, kamor je stopil kot prvi ruski predsednik v zadnjih 65 letih.
Moskva – Po petkovem praznovanju dneva vrnitve Severnih teritorijev, kakor na Japonskem imenujejo vulkansko otočje v Pacifiku, ki ga poleg Kunašira sestavljajo še otoki Habomaj, Šikotan in Iturup, v Rusiji pa je znano kot južnokurilsko otočje, se je med Moskvo in Tokiem vnel nov spor o tem, komu pripada redko naseljeno otočje med Kamčatko in Hokaidom, ki ga je Rdeča armada zasedla leta 1945, Moskva pa ga je že leto pozneje priključila sovjetski državi. Zaradi zahteve po vrnitvi Severnih teritorijev sosedi še zdaj nista podpisali mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta formalno še vedno v vojni.
Moskva – Triurni postanek ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na južnokurilskem otočju, ki je že več kot pol stoletja kamen spotike v odnosih med Rusijo in Japonsko, je spodbudil pravi rusko-japonski diplomatski škandal. Uradni Tokio je zagrozil, da bodo iz Moskve odpoklicali svojega veleposlanika, ruska stran pa vztraja pri svojem. Zaradi zahteve po vrnitvi Severnega teritorija, kot Kurile imenujejo na Japonskem, sosedi še zdaj nista podpisali mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta formalno še vedno v vojni.
Moskva – Na otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu, so včeraj slovesno zagnali prvi ruski terminal za utekočinjenje plina, ki bo na leto zagotovil 9,8 milijona ton utekočinjenega naravnega plina (LNG). Kar 65 odstotkov tega plina bo Rusija izvozila na Japonsko, zato se je slovesnosti udeležil tudi japonski premier Taro Aso, kar je bil sploh prvi obisk japonskega predsednika vlade na Sahalinu po drugi svetovni vojni. Tja je pripotoval na osebno povabilo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, s katerim sta se pri 17 stopinjah pod ničlo pogovarjala o energetskih in ozemeljskih vprašanjih.
Moskva – Ruski bombnik Tu-95 iz leta 1950, znan tudi kot »medved« in nekakšna ikona hladne vojne, je povzročil novi incident med Rusijo in Združenimi državami ter Rusijo in Japonsko. Konec prejšnjega tedna sta dve letali tega tipa najprej stopili v japonski zračni prostor, nato pa je eno v nizkem letu preletelo še ameriško letalonosilko Nimitz, ki pluje po Pacifiku.
Po dvodnevnem obisku številne ruske vladne delegacije s premierom Mihailom Fradkovom na čelu v Tokiu spijo bolj mirno. Energije lačna azijska država je namreč od Moskve dobila zagotovilo o nemoteni preskrbi z zemeljskim plinom in nešteto ponudb za sodelovanje pri ruskih energetskih projektih na Daljnem vzhodu. Japonska in Rusija bosta že v kratkem začeli tudi pogovore o sklenitvi sporazuma o sodelovanju na področju jedrske energije, s katero Japonska zadovolji kar 30 odstotkov potreb po energiji. Tokio in Moskva sta naredila korak naprej celo glede Kurilskih otokov, občutljive teme, ki se ji na dvostranskih pogovorih ponavadi raje izognejo, jo pa vsaka stran po potrebi potegne iz pozabe.
