Okrožno sodišče v Kijevu je ugodilo tožbi ukrajinskega pravosodnega ministrstva in prepovedalo Komunistično partijo. Stranka je tudi sicer životarila na obrobju, saj se ji na parlamentarnih volitvah pred dobrim letom prvič v zgodovini ni uspelo prebiti v parlament.
Moskva – V Kijevu se je komaj polegla nogometna evforija, že so tam izbruhnile nasilne demonstracije, v katerih je bilo ranjenih več ljudi. V spopadu s policijo so sodelovali tudi poslanci opozicije.
Moskva – V ukrajinskem glavnem mestu Kijevu poteka osrednji ukrajinski turistični sejem UITT, na katerem se Slovenija predstavlja pod geslom »Zelena. Aktivna. Zdrava.«.
Moskva – Umor ukrajinskega preiskovalnega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja je najbolj razvpit škandal v ukrajinski postsovjetski zgodovini in se po več kot desetih letih vrača na prve časopisne strani. Glavni razlog je kazenski pregon dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme, ki ga je konec marca sprožilo državno tožilstvo, in včerajšnji začetek sodnega procesa proti Alekseju Pukaču, nekdanjemu vodji obveščevalne službe notranjega ministrstva, ki je po trditvah tožilstva že pred dvema letoma priznal, da je umoril Gongazdeja.
Moskva – Umor ukrajinskega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja, ki je na spletni strani Ukrajinska pravda razkrival koruptivnost politične elite, je pomenil preobrat v predsedovanju dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme. Zaradi govoric, da je prav on ukazal novinarjevo odstranitev, so v Kijevu leta 2001 izbruhnile množične demonstracije, v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je bilo slišati pozive k izključitvi Ukrajine. Šest let po odhodu Kučme z oblasti utegne primer vendarle dobiti epilog.
V Kijevu je v sredo zvečer izražalo podporo ukrajinskemu premieru Viktorju Janukoviču že 12.000 privržencev, na ulice pa so se začeli zgrinjati tudi privrženci predsednika Viktorja Juščenka. Njihovo število je precej manjše, najverjetneje tudi zato, ker so jim v oranžnem taboru to odsvetovali. Raje so se osredotočili na zbiranje podpore za volitve, za katere je Julija Timošenko, ki vodi stranko Naš blok Julija Timošenko, že začela predvolilno kampanjo.
Z razpustitvijo parlamenta (vrhovne rade) in razpisom predčasnih volitev 27. maja, za kar se je po sedemurnem posvetovanju z vodstvom parlamenta in poslanskimi skupinami odločil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, se je v Ukrajini začel zadnji krog merjenja moči med predsednikoma države in vlade. Premier Viktor Janukovič je namreč na izredni seji vrhovne rade označil Juščenkov odlok za protiustavno »usodno napako« in zagrozil s predčasnimi predsedniškimi volitvami. Dvoboj med predsednikom in premierom se vleče že od t. i. oranžne revolucije pred dvema letoma in pol, zares pa se je zaostril, ko je 11 dotlej Juščenku zvestih poslancev pred dvema tednoma prestopilo na Janukovičevo stran. Takrat je bilo obtožbe o protiustavnosti slišati iz Juščenkovih ust. In prav ustavno sodišče bo, kakor kaže, moralo reči zadnjo besedo, kakor jo je že med predsedniškimi volitvami leta 2004, ko je odločilo v prid Juščenku.
