Moskva – V Kijevu se je komaj polegla nogometna evforija, že so tam izbruhnile nasilne demonstracije, v katerih je bilo ranjenih več ljudi. V spopadu s policijo so sodelovali tudi poslanci opozicije.
Novo politično krizo je vzpodbudil zakon, ki krepi status ruskega jezika. V torek zvečer je v Vrhovni radi zanj glasovalo 248 od skupaj 450 poslancev, v sredo popoldan pa je proti njemu demonstriralo kakih tisoč ljudi. Pred poslopjem, v katerem bi moral nastopiti predsednik Viktor Janukovič, so izbruhnili spopadi med protestniki in elitnimi policijskimi enotami Berkut, v katerim so bili ranjeni tako policisti kot protestniki. Med ranjenimi je tudi svetovno znani boksar Vitalij Kličko. »Torkovo glasovanje bi označil za politični samomor. Opozicijske poslance pozivam, naj bojkotirajo zasedanja parlamenta,« je pozval vrhunski športnik in voditelj opozicijske skupine Udar.
Včerajšnje nasilne demonstracije so samo zadnji v vrsti škandalov povezanih s kontroverznim jezikovnim zakonom, ki ruskemu jeziku podeljuje status regionalnega jezika v regijah, kjer je materini jezik za vsaj 10 odstotkov prebivalcev. Kriterij izpolnjuje 13 od 27 administrativnih okrožij največje evropske države, predvsem regije na vzhodu države pa tudi prestolnica Kijev. Po različnih ocenah je ruščina materni jezik za 30-50 odstotkov Ukrajincev, gibanje za zaščito rusko govorečih prebivalcev pa je najmočnejše prav v ukrajinskem glavnem mestu ter polotoku Krim. Če bo zakon dobil blagoslov predsednika Viktorja Janukoviča, bodo lahko v parlamentu, na vladi ter v drugih zakonodajnih in izvršnih organih objavljali odločitve v ruščini, v katerem bodo lahko objavljale tudi regionalne televizijske postaje.
Janukovičeva podpora ni vprašljiva, saj je ob izvolitvi celo napovedoval, da bo ruščini podelil status drugega uradnega jezika, pri čemer ni bil uspešen zaradi globoke razdeljenosti države na proruski vzhod in proevropski zahod. Celo kompromisni predlog mu povzroča velike težave, saj sta zaradi njega odstopno izjavo ze ponudila tako predsednik kot podpredsednik parlamenta Volodimir Litvin iz opozicijske Ljudske stranke ter Mikola Tomenko iz stranke Blok Julija Timošenko. Slednji je napovedal, da bo generalno državno tožilstvo vložil pritožbo, saj je bilo glasovanje nezakonito. Prvič zato, ker sploh ni bilo na urniku torkovega zasedanja parlamenta in drugič, ker v drugem branju sploh niso obravnavali amandmajev, ki jih je na zakon vložila opozicija.
»Seveda se bomo pritožili na vrhovno sodišče, čeprav vam lahko že vnaprej povem, da nima smisla. Sodišče je pod popolnim vplivom Janukoviča, kar se je izkazalo že v primeru tožbe glede kršenja pokojninske reforme,« je napovedal Arsenij Jacenjuk iz opozicijske stranke Naša Ukrajina – Ljudska samoobramba.
Pretep na pretep
Kar sedem poslancev omenjene stranke je po sprejetju zakona začelo gladovno stavko, saj gre po njihovem mnenju za zaroto Janukovičeve Stranke regij pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, s katero naj bi poskušali v družbo vnesti vse večji razkol. »Prepričan sem, da se bo gladovni stavki priključilo veliko število običajnih državljanov. Vztrajali bomo, dokler jezikovni zakon ne bo preklican,« je nadaljevanje boja napovedal podpredsednik stranke Vjačeslav Kirilenko.
Janukovič, ki ne izključuje predčasnih parlamentarnih volitev, kar je prvič omenil, ko je med prvim branjem zakona v Vrhovni radi izbruhnil pretep med vladnimi in opozicijskimi poslanci. Po tokratnem incidentu je predsednika, podpredsednika in voditelje vseh parlamentarnih frakcij povabil na krizni sestanek. Daleč največja nasprotnica zakona, ki status regionalnega jezika poleg ruščine podeljuje tudi bolgarščini, romunščini in madžarščini je zaprta nekdanja ukrajinska premierka Julija Timošenko. »Ne gre samo za predvolilne igre, ampak za kriminalno dejanje proti Ukrajini. Tega ne bom dovolila! Ali me slišite? Sem za zapahi, vendar vam ne bom dovolila, da boste zlorabili Ukrajino, »je mogoče prebrati na njeni spletni strani.
»Stranka regij je skupaj s svojimi sateliti sprejela zakon o uničenju ukrajinskega jezika, pri čemer gre za sabotažo, » so zapisali pri opozicijskem časopisu Mlada Ukrajina. »Osnutek jezikovnega zakona je verjetno del Harkovskega dogovora z Rusijo, ki je podaljšal ruski najem za črnomorsko oporišče v Sevastopolu in na sploh okrepil vpliv Rusije v Ukrajini. Končni cilj je spodkopati ukrajinsko državnost, » so bili ostri tudi pri zasebnem dnevniku Den.