Moskva – Rusko-ukrajinski sporazum, po katerem bo Ukrajina v prihodnjih desetih letih kupovala ruski plin za 30 odstotkov ceneje kakor doslej, v zameno pa je Rusiji do leta 2042 podaljšala najemno pogodbo za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, buri duhove. Predvsem v Ukrajini, kjer je opozicija napovedala, da si bo na vso moč prizadevala preprečiti ratifikacijo dogovora, vendar ima za to vse manj manevrskega prostora, čeprav je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič posredno že priznal, da so ga Rusi stisnili v kot. »Če bi cena plina ostala enaka, bi imel Naftogaz več kot pet milijard dolarjev primanjkljaja,« je pojasnil in dodal, da zaradi katastrofalnega stanja ukrajinskega gospodarstva ni imel druge izbire. Krivdo je prevalil na vlado nekdanje premierke Julije Timošenko.
Od naše dopisnice
Sporazum, ki je bil po pisanju ruskih Vedomosti sprejet tako nepričakovano, da so bili presenečeni celo nekateri člani ruske pogajalske delegacije, je ukrajinska opozicija označila za »pakt iz Harkova«. Napovedala je, da bo storila vse, da prepreči njegovo sprejetje. Stranka Julije Timošenko sodi, da je »v nasprotju s 17. členom ustave, ki prepoveduje tuja vojaška oporišča na ozemlju Ukrajine«, zato je opozicijo pozvala, naj s skupnimi močmi zavaruje ukrajinske nacionalne interese in prepreči neustavne ukrepe predsednika Janukoviča.
Kmalu se je oglasil še nekdanji predsednik Viktor Juščenko. »Gre za politiko rusifikacije. Janukovič se je odločil, da bo Rusom oddal vse strateške panoge: letalsko in jedrsko industrijo ter podzemna skladišča plina,« so zapisali pri njegovi stranki Naša Ukrajina. Pozvali so k ustavni obtožbi predsednika.
Blagoslov vrhovnega sodišča
Da obstaja pravna podlaga za razveljavitev dogovora, so ugotovili tudi številni ukrajinski pravni strokovnjaki. Ti pojasnjujejo, da je status ruske črnomorske flote urejen z ustavo, v kateri je zapisano, da je Ukrajina nevtralna država, v prehodnih določbah pa, da se začasna navzočnost ruskega ladjevja izteče leta 2017. Zaradi teh določb je rusko-ukrajinski sporazum po njihovem ničen, dokler ne bodo sprejete spremembe ustave. Za to pa je potrebna ustavna večina, ki je Janukovič v parlamentu nima. Nasprotno je ukrajinsko vrhovno sodišče že sporočilo, da lahko zakonitost dogovora na sodišču izpodbijata samo predsednik ali vlada.
S takšnim stališčem so odprli pot za hitro ratifikacijo sporazuma, ki bo po besedah predsednika ruske dume Borisa Grizlova tako v dumi kot v ukrajinski verhovni radi že 27. aprila. V Bloku Julije Timošenko in stranki Naša Ukrajina so že napovedali, da bodo zasedanje parlamenta bojkotirali, Timošenkova pa je za soboto zahtevala tudi izredno zasedanje, na katerem bi razpravljali o razveljavitvi sporazuma, toda predsednik parlamenta Volodimir Litvin je že sporočil, da to ne pride v poštev.
Še odprta vrata v Nato?
Strokovnjaki ugotavljajo, da je sporazum spet močno razdelil ukrajinsko družbo, kar da je bil tudi eden od ciljev Rusije. S slabitvijo Janukovičevega položaja bo namreč laže krepila vpliv v Ukrajini. Po mnenju številnih strokovnjakov so se z dolgoročno navzočnostjo ruske črnomorske flote Ukrajini za vedno zaprla vrata v Nato. V severnoatlantskem zavezništvu se sprenevedajo ali pa si zatiskajo oči. »Od leta 2008, ko smo Ukrajini ponudili članstvo, se politika Nata ni spremenila. Rusko-ukrajinski dogovor je dvostranska zadeva, ki ne vpliva na odnose med Natom in Rusijo ali Natom in Ukrajino,« je sporočil generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. V podobnih tonih se je odzvala ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton: Ukrajina da je s podaljšanjem najemne pogodbe za rusko floto dokazala, da je njena zunanja politika uravnotežena. »Janukovič je najprej obiskal Bruselj, potem se je odpravil v Moskvo,« je poskušala dokazati, da ZDA sporazuma ne vidijo kot rusko geostrateško zmago.