Moskva – Kdo sta Maša in Katja, se v Rusiji sprašujejo že vrsto let, odgovor pa poznajo le redki. Tudi njun obraz poznajo le najbližji. Fotografija zdaj 23-letne Marije in leto dni mlajše Jekaterine Putin se je namreč v javnosti do zdaj pojavila le dvakrat. Prva je bila njuna otroška fotografija iz arhiva ruskega predsednika Vladimirja Putina, pred štirimi leti pa je fotografijo Putinovih deklet v najstniških letih objavil časopis Pravda. S spletne strani časopisa je bila nemudoma umaknjena.
Moskva – »Če mi bo zaupano vodenje države, bom dolžan nadaljevati politiko predsednika Vladimirja Vladimiroviča Putina. Prepričan sem, da bo za državo koristno, če bova delo nadaljevala v paru,« se je predsedniški favorit Dmitrij Medvedjev med predvolilnim obiskom v Nižnem Novgorodu zavezal k nadaljevanju Putinove politike. Putinov varovanec je tam tudi prvič pokazal zobe. Zaradi politike do Kosova je bil do Združenih držav oster, kakor ga doslej nismo bili vajeni.
Grozni – »Vsak narod je v enem izmed obdobij razvoja prestal to, kar je preživel čečenski narod: revolucije, spore s močnejšimi sosedi in vojne. Vsaka država ima za vsakega od teh obdobij svojega nacionalnega heroja. Za nas je to zdaj predsednik Ramzan Kadirov, ki je v Čečeniji zaslužen za vse: mir, stanovanja, varnost, delovna mesta in šole » o povojni Čečeniji v prostorih vladajoče Enotne Rusije razmišlja predsednik čečenskega parlamenta Dukurahkva Abdurahmanov. Čečenec, ki je v politiki še iz sovjetskih časov, ko je bil minister Čečensko-Inguške republike, zagotavlja, da čečenski narod še nikoli ni bil tako zadovoljen z oblastjo kakor zdaj. Med pogovorom zaradi izpada elektrike v pisarni za trenutek zavlada tema. »No, to je še vedno Grozni, ampak prvič v temi vidimo luč,« se iz zadrege izvije izkušeni politik.
Moskva – »Zoran Đinđić je bil lutka Zahoda, ki je junake narodnega upora prodal Haagu. Krogla, ki jo je dobil za to, je bila upravičena,« je v osrednji informativni oddaji Vesti na ruskem državnem televizijskem kanalu Rossija razmišljal novinar Konstantin Sjemin. Srbsko zunanje ministrstvo je zaradi žaljivega komentarja na vodstvo televizijske postaje že poslalo protestno pismo, pritožili pa so se tudi na ruskem zunanjem ministrstvu. Tudi drugi ruski mediji in politiki branijo Kosovo celo bolj goreče od Srbov.
Moskva – »Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa bo Nato prekoračil svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z Združenimi narodi. Če nas ne bodo upoštevali, bomo morali uporabiti brutalno vojaško silo,« je ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin zagrozil dan po množičnih protestih v Beogradu. Zanikal je, da za nemiri stoji tudi uradna Moskva. Ta je četrtkovo uničenje v Beogradu obžalovala in s prstom pokazala na države, ki so priznale Kosovo. » Morali bi se zavedati posledic,« je suho pripomnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
Leto 1916. Božični prazniki. Utrujeni, ponižani in izdani srbski vojaki skupaj z begunci umirajo na obalah Jadrana. Čakajo, da jih rešijo zavezniki. Regent Aleksander Karađorđević obupano piše ruskemu carju Nikolaju II.: »V najtežjih trenutkih se obračam na vaše cesarsko veličanstvo, v katero sem vedno polagal svoje poslednje upanje, s prošnjo za vaše posredovanje. Da rešim svojo vojsko popolnega uničenja.«
Moskva – Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko je bila v sredo na prvem uradnem obisku v Moskvi, kamor se je odpravila z enim samim ciljem: izničiti dogovor o plinu, ki ga je pred tem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sklenil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Doživela je popoln poraz, saj ruski partnerji njenim predlogom o bodočih energetskih odnosih med državama niso niti prisluhnili. Na tiskovni konferenci po pogovorih z ruskim premierom Viktorjem Zubkovom se je poraženka zato razpravi o plinskih odnosih med državama raje izogibala.
Grozni – »Vsi smo utrujeni od vojne. V vsaki družini je kdo umrl ali postal invalid. Hočemo samo mir, pa tudi če ta ni kaj prida,« pripoveduje v bleščečem poslopju predsedniškega liceja v Groznem ravnateljica Vera Gregorijevna Umalatova. V ruševinah Groznega je preživela obe vojni. »Vsi smo trpeli, tisti, ki smo bili tukaj, in tisti, ki so sem prišli. Mislim, da smo oprostili,« je polna optimizma Rusinja, poročena s Čečencem. Optimizem zbujajo tudi popolnoma obnovljeni Grozni, Gudermes, Argun in Šali. Zgradili so jih z izdatno podporo Moskve, ki je bila z uporno republiko kar dve vojni, v kateri je umrlo 200.000 ljudi. Vsi niso oprostili, stvari pa so se za zdaj bolj kot ne spremenile samo na zunaj.
