Po klavrnem propadu ruskega plinskega projekta Južni tok, ki bi pripeljal ruski plin v Evropo mimo Ukrajine, je Rusija začrtala Turški oziroma Balkanski tok, prek katerega bi leta 2019 začel teči plin, ki ga bo samo še do tega datuma pošiljala po ukrajinskem sistemu plinovodov. Pripravljenost na sodelovanje so izrazile Turčija, Grčija, Madžarska, Srbija in Makedonija, kjer zaradi tega že čutijo pritiske Bruslja in Washingtona.
Moskva – Rusija se je kot ena redkih držav na svetu postavila v bran ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu. Vladne in nevladne organizacije je pozvala, »naj resno razmislijo o tem, da bi ga predlagali za Nobelovo nagrado«. Razkritja WikiLeaksa sicer tudi za Rusijo niso nič kaj laskava, saj je v njih označena za skorumpirano »mafijsko državo«, zato je cilj predloga verjetno bolj kot skrb za Assangeev blagor, dobra mera škodoželjnosti na ameriški račun. Kot kaže, menijo, da razkrita korespondenca bolj škoduje ameriški diplomaciji kot ruski.
Moskva – Nova ruska vojaška doktrina, ki jo je prejšnji teden podpisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, šteje med največje grožnje ruski varnosti tudi širitev Nata, ki se je od razpada varšavske zveze razširil z 12 na kar 28 držav, med katerimi je tudi večina ruskih hladnovojnih zaveznic. »Če je Natu res toliko do izboljšanja odnosov z Rusijo, mora upoštevati naše zadržke,« je izjavil predsednik odbora dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Hkrati so se na Balkanu začele širiti govorice, da namerava Rusija kot odgovor na širitev Nata ustanoviti vojaško oporišče v Nišu, do česar so pri uglednem Economistu zelo skeptični.
Moskva – Ukrajina je nedvomno tista evropska država, ki ima največ okuženih z novo gripo in respiratorno virusno infekcijo. Po podatkih ministrstva za zdravje je obolelih že 1,1 milijona Ukrajincev, za posledicami okužbe z virusom A(H1N1) pa je umrlo že 189 ljudi. V devetih regijah na zahodu države so uvedli popolno karanteno, zaradi česar celo razmišljajo, da bi preložili za prihodnji januar napovedane predsedniške volitve.
Moskva– Ministri za energetiko iz dvanajstih vodilnih svetovnih izvoznic plina so včeraj v glavnem mestu Rusije podpisali ustanovno listino Foruma držav izvoznic plina (Gecf). Na zahodu se bojijo, da je to plinski kartel, ki bi rad z določanjem proizvodnih kvot uravnaval cene plina, kakor to s cenami nafte počne Opec. »Naš namen ni ustanoviti kartel proizvajalk plina, ampak samo določiti pravila igre,« je bojazni zavrnil ruski minister za energetiko Sergej Šmatko. Njegov venezuelski kolega pa je vendarle dal vedeti, da bo Gecf na trgu plina to, kar je na trgu nafte Opec.
Moskva – »Zoran Đinđić je bil lutka Zahoda, ki je junake narodnega upora prodal Haagu. Krogla, ki jo je dobil za to, je bila upravičena,« je v osrednji informativni oddaji Vesti na ruskem državnem televizijskem kanalu Rossija razmišljal novinar Konstantin Sjemin. Srbsko zunanje ministrstvo je zaradi žaljivega komentarja na vodstvo televizijske postaje že poslalo protestno pismo, pritožili pa so se tudi na ruskem zunanjem ministrstvu. Tudi drugi ruski mediji in politiki branijo Kosovo celo bolj goreče od Srbov.
Leto 1916. Božični prazniki. Utrujeni, ponižani in izdani srbski vojaki skupaj z begunci umirajo na obalah Jadrana. Čakajo, da jih rešijo zavezniki. Regent Aleksander Karađorđević obupano piše ruskemu carju Nikolaju II.: »V najtežjih trenutkih se obračam na vaše cesarsko veličanstvo, v katero sem vedno polagal svoje poslednje upanje, s prošnjo za vaše posredovanje. Da rešim svojo vojsko popolnega uničenja.«
Moskva – »Enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova in njeno priznanje v nekaterih zahodnih državah bosta v Rusiji spodbudila razmislek o ruskem odnosu do samooklicanih republik,« je dan po srbskih predsedniških volitvah s priznanjem separatističnih pokrajin Abhazije, Južne Osetije in Pridnestrske republike vnovič zagrozil predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Za vsak primer. Stari novi srbski predsednik Boris Tadić je namreč takoj po volilni zmagi dal vedeti, da se Srbija ne bo odrekla zaščiti svojih interesov na Kosovu. Vnovične ruske grožnje so tako bolj odziv na ponedeljkovo izjavo predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija, ki je 17. februar označil za dan razglasitve kosovske neodvisnosti.
Moskva – S sedeža ruskega plinskega monopolista Gazproma so v torek sporočili, da je plinski spor z Ukrajino dokončno rešen. Dogovor sta sklenila predsednik uprave Gazproma Aleksej Miller in ukrajinski minister za energetiko Jurij Boika, podpisala pa ukrajinski premier Viktor Janukovič in ruski premier Viktor Zubkov. Sporazum predvideva povrnitev dolga, ki po besedah premiera Zubkova ne znaša le 920 milijonov evrov, kolikor je Rusija od Ukrajine terjala do zdaj, ampak kar 1,4 milijarde evrov.
