Moskva – Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je v ponedeljek zvečer v Kijevu vendarle predstavil svoj predvolilni program z naslovom Svobodna, močna in pravična Ukrajina, v katerem je obljubil, da bo, če bo vnovič izvoljen, popeljal Ukrajino v Evropsko unijo in poskrbel, da se bo ruska vojska do leta 2017 umaknila s polotoka Krim. Svoj program bi moral Juščenko predstaviti že 1. novembra, vendar se to ni zgodilo zaradi prepovedi javnih zborovanj, ki so jo uvedli zaradi epidemije nove gripe. Sodeč po javnomnenjskih anketah Juščenku ne kaže najbolje, saj ga podpira le štiri do pet odstotkov vprašanih. Na prvem mestu je s 27 odstotki glasov predsednik opozicijske Stranke regij Viktor Janukovič, z 20-odstotno podporo pa mu sledi premierka Julija Timošenko.
Moskva – Ukrajina je nedvomno tista evropska država, ki ima največ okuženih z novo gripo in respiratorno virusno infekcijo. Po podatkih ministrstva za zdravje je obolelih že 1,1 milijona Ukrajincev, za posledicami okužbe z virusom A(H1N1) pa je umrlo že 189 ljudi. V devetih regijah na zahodu države so uvedli popolno karanteno, zaradi česar celo razmišljajo, da bi preložili za prihodnji januar napovedane predsedniške volitve.
Moskva – V Ukrajini je po podatkih zdravstvenih služb za respiratorno virusno infekcijo umrlo že 60 ljudi, med njimi tudi štirje zdravniki, število obolelih za gripo pa je naraslo na 191.000. Grozljiva statistika je povzročila pravo obsedno stanje. Prebivalci so izropali lekarne po vsej državi, zato se je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko za pomoč obrnil na mednarodno skupnost.
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – V Ukrajini, ki je že dolgo v hudi gospodarski in politični krizi, se je začela kampanja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 17. januarja. Na njih se bodo pomerili sami stari obrazi, ki so se soočili že na predsedniških volitvah leta 2004. Takrat so se stvari tako zapletle, da so pripeljale do t. i. oranžne revolucije in zmage prozahodnih sil. A tisti, ki so se pred štirimi leti povzpeli na oblast, svojih napovedi niso uresničili, zato ima tokrat največ možnosti za zmago prav takratni poraženec, predsednik Stranke regij Viktor Janukovič.
Moskva – V Ukrajini so z vojaško parado proslavili 18. obletnico ukrajinske neodvisnosti, ki je po mnenju ukrajinskega vodstva »eden najpomembnejših dogodkov 20. stoletja«. Dan ukrajinske neodvisnosti je nedvomno najpomembnejši ukrajinski politični praznik, s katerim zaznamujejo sprejetje deklaracije o neodvisnosti, ki je bila v vrhovni radi (parlamentu), sprejeta 24. avgusta 1991. Prvega decembra istega leta je akt o razglasitvi ukrajinske neodvisnosti na referendumu podprlo kar 90 odstotkov prebivalcev največje evropske države, ki šteje skoraj 46 milijonov prebivalcev.
Moskva – Odnosi med Moskvo in Kijevom so na trhlih temeljih vse od oranžne revolucije 2004, ko se je na oblast povzpel prozahodni predsednik Viktor Juščenko. Njegova politika je nenehno deležna ostrih kritik ruskih oblasti, ki mu očitajo prodajo orožja Gruziji, prizadevanje za članstvo v Natu ter odločitev o umiku ruskega črnomorskega ladjevja iz pristanišča Sevastopol po izteku najemne pogodbe leta 2017. Zagotovo najostrejše kritike so nanj letele v času rusko-ukrajinskih plinskih vojn.
Moskva – Prah okoli nedavnega obiska ameriškega podpredsednika Josepha Bidena v Ukrajini in Gruziji se še ni polegel. Predvsem zato, ker je v intervjuju za ugledni Wall Street Journal izjavil, da bo kriza precej oslabila Rusijo in jo naredila bolj dovzetno za ameriške predloge, s čimer je stopil na žulj ruski vladi. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je požar gasil z doslej najbolj milo izjavo glede ameriške politike do Ukrajine in Gruzije, ki je prišla iz ust visokega ruskega predstavnika.
