Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Od naše dopisnice
Za Krim se je Evropska unija resno začela zanimati šele po vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji, ko so se pojavile špekulacije, da bo prav to območje naslednja vroča točka. Podlaga za to so bila poročila v ukrajinskih medijih, po katerih naj bi Rusija tamkajšnjim prebivalcem že delila ruske potne liste, kot je pred vojno počela v Južni Osetiji in Abhaziji. Ruska stran je tovrstna poročila odločno zanikala.
Konflikt se je zdel še toliko bolj mogoč, ker je v Sevastopolu sedež ruske Črnomorske flote, za kar Rusija na leto odšteje 9 milijonov evrov najemnine. Ukrajina že dalj časa grozi, da 20-letne najemne pogodbe po izteku ne bo podaljšala, najbolj trmasto pa pri tem vztraja ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Tudi zato ga je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev v nedavnem odprtem pismu obtožil protiruske politike.
Kot takšno v Rusiji razumejo tudi pobudo za skupno sodelovanje, v skladu s katero bo Bruselj na Krim prihodnje leto vložil 12 milijonov evrov. V programu sodeluje več držav, vsaka pa bo pristojna za svoje področje. »V programu sodelujejo Finska, Nemčija, Madžarska, Poljska, Švedska, Velika Britanija, Litva in Estonija. Velika Britanija bo denimo zadolžena za gospodarstvo, Švedska za okoljevarstvene projekte, Nizozemska za civilnodružbene programe,« je mogoče prebrati na spletni strani ukrajinske vlade. Po besedah predstavnika evropske komisije Gunnarja Viganda gre pravzaprav za nekakšno pilotsko študijo, s katero bodo testirali evropsko strategijo o regionalnem razvoju.
»Program je zelo pomemben tako za ukrajinsko vlado kot premierko Julijo Timošenko osebno. Prav zdaj je začela predsedniško predvolilno kampanjo in bo na ta račun lahko dokazovala, da je Krim del Ukrajine in da je Ukrajina privlačna za naložbe,« je za Nezavisimo Gazeto povedal ukrajinski politični analitik Konstantin Bondarenko. Rusija je po njegovih navedbah o podobnem programu razmišljala že leta 2002, vendar je vse skupaj padlo v vodo: »Rusi niso bili zelo aktivni. Vsaj kar se tiče gospodarske podpore, je prebivalci Krima niso občutili. Rusija je stavila predvsem na politiko, vendar slika vode zaenkrat še ne more odžejati.«
Na Krimu so njegovi oceni pritrdili. »Že zdaj je jasno, da Rusija izgublja bitko za Krim. To je predvsem bitka za javno mnenje. Znano je, da sta bila do zdaj glavna tekmeca Rusija in Združene države Amerike. Zdaj je v igro vstopila še Evropska unija, ki se ni osredotočila na politiko, ampak na investicije,« je komentiral Vladimir Kazarin, predstavnik sevastopolskih mestnih oblasti.
Ruske naložbe na Krimu dosegajo 30 odstotkov vseh naložb, s čimer so nezadovoljni tudi tamkajšnji proruski politiki in organizacije, njihove bojazni pa je v intervjuju za Komsomolsko Pravdo strnil Aleksej Vlasov iz Centra za študije socialnih in političnih procesov: »Nedvomno je, da je za Rusijo stanje alarmantno. Evropejci v letu ali dveh ne bodo veliko dosegli, ampak kot pravijo, je kamen mogoče spodkopati tudi s kapljicami vode. Bruselj računa, da bo vse, kar je ruskega, na dolgi rok nadomestil z tistim, kar na Zahodu imenujejo evropske vrednote.«