Moskva - Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko se bosta v zgodovino zapisala kot politika, ki sta rešila najtežji in najdaljši rusko-ukrajinski plinski spor. Ni bilo lahko, priznava Timošenkova, in lahko ji verjamemo. Sogovornika sta namreč za pogajalsko mizo v ruski Beli hiši prebedela vso noč. Takoj po sklenitvi dogovora so pri ruskem Gazpromu in ukrajinskem Naftogazu začeli pripravljati pogodbo, ki naj bi jo po zagotovilih obeh strani podpisali danes na dan, ko naj bi proti energetsko podhranjeni Evropi stekla tudi prva pošiljka modre energije.
Na pogovorih o izhodu iz plinske krize do konca redakcije niso uspeli presekati gordijskega vozla in razočaranja nista mogli skriti niti Rusija niti EU. Češko predsedstvo EU je pozno zvečer brez ovinkarjenja sporočilo, da so s pogovori nezadovoljni, saj so pričakovali rešitev zapleta. V uradu ruskega premiera Vladimirja Putina – ta je v Dresdnu priznal, da ima Rusija zaradi spora velike denarne izgube, trpi pa tudi njen ugled – jim niso ostali dolžni.
Moskva – Rusija je sprožila diplomatsko pobudo, s katero želi pri evropskih državah doseči, da bi na svoja pleča prevzele stroške plinskega spora in aktivneje posegle v njegovo reševanje. Ruski premier Vladimir Putin se je tako zavzel za ustanovitev evropskega plinskega konzorcija, ki bi poravnal stroške tehničnega plina, brez katerega obnovitev pošiljk Evropi ni mogoča, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa meni, da gre za mednarodni problem, ki zahteva aktivnejšo vlogo evropskih držav.
Moskva – Čeprav plin proti Evropi še zdaj ni stekel, je 15. dan plinske vojne prinesel največ pozitivnih novic. Ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko sta se namreč dogovorila, da se bosta jutri srečala v Moskvi, sočasno pa je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev razposlal vabila za udeležbo na plinskem vrhu, ki ga je za jutri prav tako sklical v ruskem glavnem mestu. Vprašanje je, ali bosta dve vrhunski srečanji pripomogli k reševanju plinskega gordijskega vozla ali pa bo to spor le še dodatno zapletlo. Postavlja se namreč vprašanje, kdo v Rusiji in Ukrajini je sploh pristojen za reševanje tega vprašanja – predsednik ali premier oziroma premierka?
Bruselj – Politična igra med Moskvo in Kijevom, ki v medsebojnih obtožbah krivdo, ker evropski odjemalci še vedno ne dobivajo plina, zvračata drug na drugega, je naredila konec potrpežljivosti Bruslja. Če Rusija in Ukrajina ne bosta uresničili zavez, je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso napovedal, da bo evropskim podjetjem svetoval, naj zadoščenje poiščejo na sodišču, članice Unije pa pozval k usklajeni akciji za prehod na druge vire dobave in tranzita energentov.
Moskva – Rusija je včeraj držala besedo. Kmalu po osmi uri zjutraj po srednjeevropskem času so na postaji za črpanje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino slovesno odprli plinske ventile. To so storili pod budnim očesom predstavnikov Gazproma, Naftogaza in evropske komisije ter množice novinarjev, ki so potrdili, da je ruski plin po sedmih dneh vendarle stekel proti Evropi.
Moskva – »Predlagam, da jutri ob 10. zjutraj po moskovskem času [8.00 po srednjeevropskem] začnemo s poskusnimi pošiljkami plina,« je direktor Gazproma Aleksej Miller predlagal na sinočnjem srečanju z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. »Dogovorjeno. Začnite z delom!« je predlog podprl Putin. Rusija je ob tem poudarila, da bodo v primeru nadaljnjih kraj plina s strani Ukrajine vnovič zaprli plinske pipe.
Bruselj, Moskva – Črnilo na dogovoru o napotitvi izvedencev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije v Ukrajino in od tam proti mejnim članicam Unije, se še ni dobro posušilo, ko so v palači Berlaymont že pohiteli z izrazi zadovoljstva. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je »z navdušenjem sprejel podpis dokumenta, ki določa pogoje za napotitev opazovalne misije«, dosegli pa so ga »po intenzivnih prizadevanjih češkega predsedstva in komisije«. Toda 11. dan plinske vojne je potekal po ustaljenih obrazcih. Tako kot že v preteklih nekaj dneh je namreč tudi včeraj najprej kazalo, da ovir za obnovitev pošiljk plina ni več, nato pa se je spet zataknilo. Ko sta dogovor o mednarodni plinski opazovalni misiji podpisali Rusija in Ukrajina, je namreč ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zaradi nekaterih ukrajinskih zadržkov in pripomb dejal, da je neveljaven. Vladi je naročil, da ga pred sprejetjem popravkov ne sme uveljaviti. »Gre za norčevanje iz zdravega razuma in kršenje prejšnjih dogovorov. Z zadržki in predlogi bi radi spodkopali sporazum o nadzoru nad tranzitom plina, kar je javna provokacija in destruktivno dejanje,« je povedal po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
