Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom in ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz se obkladata s čedalje hujšimi obtožbami, ukrajinsko in rusko vodstvo pa sta začeli vleči poteze, kakršnih v podobnih primerih še nista. Ukrajina je tako začasno razveljavila tranzitno pogodbo, sklenjeno z Rusijo, in zagrozila, da bo v celoti prepovedala transport ruskega plina po svojih plinovodih.
Moskva – Rusko-ukrajinska plinska vojna se zaostruje že štiri dni, premirja pa za zdaj ni pričakovati. Spor postaja vse bolj kompleksen in je že oplazil tudi Evropsko unijo; kar šest njenih članic – Češka Poljska, Slovaška, Romunija, Madžarska in Bolgarija – že prejema manj ruske nafte kot ponavadi. Evropska unija, ki bo danes o sporu razpravljala na izrednem zasedanju, poskuša ostati čim bolj nevtralna, čeprav si sprti strani na vse načine prizadevata, da bi jo pridobili na svojo stran. Rusija poleg tega vse odločneje zahteva, da Bruselj v sporu posreduje. »Ker ukrajinsko državno naftno podjetje Neftogaz Gazpromovim opazovalcem ne dovoli na njihove nadzorne postaje, smo evropski komisiji predlagali, naj zagotovi neodvisne opazovalce,« je sporočil tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.
Moskva – Ukrajina je tudi drugi dan novega leta ostala brez svežih pošiljk ruskega plina. Do nove rusko-ukrajinske plinske vojne, ki so že vrsto let zimska tradicija, je prišlo v času, ko se je živo srebro v Ukrajini spustilo na minus deset stopinj Celzija. Ne glede na to se Ukrajini z rešitvijo zapleta ne mudi, predvsem zato, ker ima v podzemnih skladiščih menda dovolj zalog plina za vso zimo. Svojo delegacijo je namesto v Moskvo včeraj poslala na turnejo po EU, ki z ruskim plinom zadovolji 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov plina pa dobi skozi ukrajinske plinovode.
Moskva – Postsovjetsko prostranstvo se je znašlo v primežu globalne finančne krize in ruska nacionalna valuta rubelj je včeraj v primerjavi z evrom dosegla najnižjo vrednost od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. S še hujšimi gospodarskimi težavami se ubada Ukrajina: nacionalna valuta grivna je od septembra izgubila že polovico vrednosti, devalvacija je v središču novega srditega spora med premierko Julijo Timošenko in predsednikom Viktorjem Juščenkom. Bivša zaveznica, zdaj njegova nočna môra, ga je obtožila namernega slabenja nacionalne valute s ciljem državo pripeljati do popolnega bankrota. Za Ukrajino utegne biti hkratna politična in gospodarska kriza smrtonosna kombinacija.
Moskva– Ministri za energetiko iz dvanajstih vodilnih svetovnih izvoznic plina so včeraj v glavnem mestu Rusije podpisali ustanovno listino Foruma držav izvoznic plina (Gecf). Na zahodu se bojijo, da je to plinski kartel, ki bi rad z določanjem proizvodnih kvot uravnaval cene plina, kakor to s cenami nafte počne Opec. »Naš namen ni ustanoviti kartel proizvajalk plina, ampak samo določiti pravila igre,« je bojazni zavrnil ruski minister za energetiko Sergej Šmatko. Njegov venezuelski kolega pa je vendarle dal vedeti, da bo Gecf na trgu plina to, kar je na trgu nafte Opec.
Moskva – Rusko-ukrajinski plinski spor se zaostruje, čeprav je Ukrajina poravnala 571 milijonov evrov od skupaj 1,7 milijarde evrov plinskega dolga. »Če dolg ne bodo poravnali v celoti in ne bomo našli druge rešitve, Ukrajini od 1. januarja prihodnje leto ne bomo mogli dobaviti plina,« je na tiskovni konferenci opozoril tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. Zaradi spora je na nogah tudi Evropska unija, ki kar 80 odstotkov ruskega plina dobi prek plinovodov, speljanih čez Ukrajino. Rusija sicer pokrije kar četrtino vseh evropskih plinskih potreb.
Moskva – Z ustanovitvijo nove vladajoče koalicije se je v Ukrajini končala večmesečna politična kriza, zaradi katere je bilo v največji evropski državi pričakovati že četrte parlamentarne volitve v manj kot treh letih. Pri predčasnih volitvah je vztrajal predsednik Viktor Juščenko, čigar stranka je zaradi različnih pogledov na vojno v Gruziji in pozivov k zmanjšanju predsedniških pooblastil septembra izstopila iz koalicije. Popustil je, ker vlada in parlament zaradi svetovne finančne krize volitev nista hotela financirati. Koalicija ima za sestavo vlade na voljo mesec dni.
Moskva – Rojevanje Rusko-beloruske unije se vleče že enajst let, a nova meddržavna povezava nikakor ne more zaživeti. Nekaj je bilo storjeno samo na področju spodbujanja trgovinske menjave in vprašanja vizumov, drugje pa se zadeve nikamor ne premaknejo. V ponedeljek je bil tako na belorusko zahtevo za nedoločen čas preložen predvideni sestanek vrhovnega državnega sveta unije. Belorusija je predlagala, da se pred tem še enkrat sestaneta vodstvi obeh držav.
Moskva – »Rusija pozdravlja odločitev ameriške administracije, da na vrhu zveze Nato prihodnji teden ne bo vztrajala pri pospešenem vključevanju Gruzije in Ukrajine v zavezništvo. Ni važno ali je v ozadju te odločitve evropski pritisk. Važno je le, da Washington na tem ne vztraja več tako divje in nepremišljeno,« je med obiskom na Kubi izjavil ruski predsednik Dmitri Medvedjev.
