Logo

Zaprta vrata Nata in status quo glede ščita

Moskva – »Rusija pozdravlja odločitev ameriške administracije, da na vrhu zveze Nato prihodnji teden ne bo vztrajala pri pospešenem vključevanju Gruzije in Ukrajine v zavezništvo. Ni važno ali je v ozadju te odločitve evropski pritisk. Važno je le, da Washington na tem ne vztraja več tako divje in nepremišljeno,« je med obiskom na Kubi izjavil ruski predsednik Dmitri Medvedjev.


 

Od naše dopisnice

S tem se je odzval na sporočilo ameriške državne sekretarke Condoleezze Rice, da ZDA umikajo ponudbo za hitro vključevanje teh dveh držav v zavezništvo ter da se bodo skupaj z Veliko Britanijo v prihodnje trudile za iskanje drugačne poti za njuno članstvo. Moskva ostro nasprotuje članstvu obeh nekdanjih sovjetskih republik v Natu, zato bo napoved Riceove morda le nekoliko otoplila odnose med velesilama. Zanimivo je, da je Medvedjev zadnjo ameriško potezo pozdravil ravno na Kubi, ki je bila pred skoraj petdesetimi leti jedro doslej najhujšega spora med državama, ko so trenja skorajda pripeljala do jedrskega spopada.

Nasprotno je vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine poglobilo nasprotja v samem zavezništvu. Države, kot so Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Španija in Norveška, že ves čas nasprotujejo hitremu vključevanju obeh novih članic. »Gruziji in Ukrajini smo pripravljeni izraziti določeno mero spodbude, ki bi jima pomagali pri nadaljnjem približevanju Natu, kaj več od tega pa za zdaj ni mogoče pričakovati,« je za agencijo AFP povedal neimenovani diplomat zavezništva. Zlasti Nemčija in Francija menita, da bi članstvo Kijeva in Tbilisija po nepotrebnem destabiliziralo odnose med Natom in Rusijo. Obenem se je med temi članicami pojavila bojazen, da je izjava Riceove samo podlaga za iskanje nove, drugačne podlage za čimprejšnjo vključitev obeh držav. Gruzija in Ukrajina namreč po njihovem mnenju še ne izpolnjujeta pogojev za članstvo; Pri Gruziji so vprašljivi demokratični standardi in avgustovska vojna z Rusijo, pri Ukrajini pa naj bi glavno oviro predstavljalo javno mnenje, ki vključitvi ostro nasprotuje.

Bojazen »stare Evrope« je še toliko večja zaradi izjav Tbilisija, kjer je podpredsednik vlade Georgi Baramidze novinarjem zatrdil, da so iz Bruslja dobili zagotovilo, da je Gruzija pripravljena za naslednji korak pri približevanju zavezništvu. »Govori se o novi obliki sodelovanja, nečem drugem kot akcijskem načrtu, toda za zdaj se zdi, da se še nekaj časa ne bo zgodilo nič prelomnega. Z vojno v Južni Osetiji so se stvari zelo zapletle,« je povedal gruzinski politični analitik Tornike Šarašenidze.

Trenja med ZDA in Rusijo pa se umirjajo tudi na področju gradnje protijedrskega ščita na Poljskem in Češkem. Konec decembra bosta namreč državi o tem vprašanju izpeljali nov krog pogajanj, na katerem pa še ni pričakovati večjih premikov. »Jedro problema je, da v decembru najverjetneje še ne bomo rešili vseh odprtih vprašanj, « je ruski zunanji minister Sergej Lavrov odgovoril na vprašanje o morebitni zamenjavi glavnega ameriškega pogajalca Johna Rooda. S tem je želel poudariti, da bo rusko nasprotovanje protiraketnemu ščitu ostalo nespremenjeno, ne glede na to, s kom se bodo v prihodnje pogajali. Rusija je sicer že dala vedeti, da si od prihoda nove ameriške administracije v začetku prihodnjega leta veliko obeta. Nenazadnje je novi ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo pri ščitu vztrajal le, če se bo v nadaljnjih testiranjih pokazalo, da bi bila njegova postavitev smiselna in učinkovita.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

29/11/2008 clanek-1474818.md

Priporočam