Moskva – V zahodnih medijih je bilo v zadnjih mesecih večkrat videti debele naslove o ruskem napenjanju vojaških mišic, in nemara je prav v njih ruski predsednik Vladimir Putin dobil navdih za svoj najnovejši napad na zvezo Nato. »Vidimo, da nekatere države in članice Nata v nasprotju s sprejetimi dogovori krepijo vojaško moč tik ob naših mejah. Ne smemo si dovoliti, da bi ob tem napenjanju mišic ostali ravnodušni,« je besede, ki jih kot pokvarjena plošča ponavlja že sedem mesecev, Putin še enkrat ponovil tudi med včerajšnjim obiskom obrambnega ministrstva. In spet požel gromek aplavz tam zbranih generalov.
Moskva – Rusija bo sosednjo Belorusijo pod ugodnimi pogoji opremila z novim ruskim raketnim sistemom Iskander, je namige iz Belorusije v sredo potrdil Vladimir Zaricki, poveljnik ruske vojske za artilerijo in raketne sisteme. Rusija že razmišlja tudi o nadgradnji sistema in pojasnjuje, da gre za »sorazmeren odgovor« na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v vzhodni Evropi in širjenje Nata na rusko dvorišče. Belorusija, ki je spričo avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka na Zahodu deležna ostrih kritik zaradi zatiranja opozicije in svobodnih medijev, bo tako, kakor kaže, postala še orodje za rusko kljubovanje Združenim državam in Natu.
Moskva – Ruska duma je soglasno podprla uvedbo moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi in tako podprla prizadevanja predsednika Vladimirja Putina, ki je odstop od sporazuma napovedal že julija letos. Kot odgovor na širjenje Nata na rusko dvorišče in ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem, je Putin to možnost prvič omenil že v svojem zadnjem nagovoru ljudstva konec aprila.
Moskva – »Na mizo smo položili nekaj novih predlogov. Če gre Rusiji res za sodelovanje in ne za konfrontacijo, potem bi morali v njih najti odgovore na skrbi. Bomo videl,« se je na javno ponižanje v Moskvi, kjer je morala na ruskega predsednika Vladimirja Putina čakati kar 40 minut, odzvala ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice. Odločno je zavrnila ruske zahteve po zamrznitvi ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, v pogovoru za ameriško televizijsko postajo ABC pa je izrazila tudi zaskrbljenost nad vse večjim ruskim vojaškim proračunom.
Zadnji dan uradnega obiska ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice in obrambnega ministra Roberta Gatesa v Moskvi je minil v znamenju človekovih pravic, predvsem njihovega teptanja na nemirnem Severnem Kavkazu in proti njim uperjenega novega zakona o ekstremizmu.
Moskva – Ameriško-ruski odnosi so zaradi ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita v vzhodni Evropi na najnižji točki doslej in kaže, da jih ne bo »zakrpalo« niti dvodnevno srečanje obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav, ki se je v petek začelo v Moskvi. Za dobrodošlico ameriški zunanji ministrici Condoleezzi Rice in obrambnemu ministru Robertu Gatesu je namreč ruski predsednik Vladimir Putin nič kaj prijazno navrgel, da bo protiraketni ščit pokopal številne že sprejete sporazume o orožju. Gates in Riceova sta na srečanje z ruskim zunanjim ministrov Sergejem Lavrovom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom prišla z debelo študijo o načrtovanem jedrskem dežniku, ki pa Rusov skoraj zagotovo ne bo prepričala.
Moskva – »Včasih je bila tradicija našega letalstva, da so se piloti na čezoceanskih letih ob morebitnem srečanju z ameriškimi kolegi vedno pozdravili. V sredo smo to tradicijo obnovili: dva naša mlada pilota sta obiskala območje otoka Guam. Izmenjali smo si nasmeške in se vrnili domov,« se je na tiskovni konferenci pohvalil generalmajor ruskih letalskih sil Pavel Androsov. Dodal je, da je to med državami, ki imajo podobne letalske sile, običajna praksa. Vsaj del zgodbe so v Združenih državah Amerike že označili za navadno pravljico.
Moskva – Gruzijski minister za reševanje konfliktov David Bakradze je javnosti razkril dele poročila, ki ga je v zvezi s ponedeljkovimi dogodki v Gruziji napisala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Sporočil je, da so opazovalci Ovseja na dan, ko je izstrelek Raduga Kh-58 pristal na ozemlju Gruzije, nedaleč od uporne Južne Osetije, v zraku opazili letalo, ki se je Gruziji bližalo z severovzhoda. »Na severovzhodu ni nobene druge države kot Rusija,« je na ruske oblasti s prstom še enkrat pokazal uradni Tbilisi.
Moskva – Lastnik največje ruske tovarne aluminija Oleg Deripaska je po pisanju Vedomosti pridobil nekaj manj kakor petodstotni delež v ameriškem avtomobilskem koncernu General Motors. Časopis se sklicuje na dobro obveščene vire in navaja, da je Deripaska delež, ki je pri sedanji ceni delnic vreden okoli 900 milijonov dolarjev, kupil že lani. V koncernu GM nakupa še niso komentirali, prav tako tudi ne v Deripaskovem krovnem holdingu Basic Element, ki ga je ustanovil leta 1997. Pridobljeni lastniški delež v GM ne presega petih odstotkov, zato ga po ameriški zakonodaji ni bilo treba prijaviti ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC).
