Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Velika Britanija, ki sodi med največje ruske gospodarske partnerice, je to ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem ohromljeni, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusijo obiskal kot prvi vodja britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.
Moskva – V Rusiji je število okuženih z virusom A/H1N1 naraslo na 1896, najhuje pa je na ruskem Daljnem vzhodu in v Sibiriji, kjer so zaradi bolezni že umrli štirje ljudje. Smrtni primer zaradi nove oziroma prašičje gripe so evidentirali tudi v Moskvi, kjer jih sicer v teh vlažnih jesenskih dneh skrbi predvsem epidemija sezonske gripe, ki je letos presegla vsa pričakovanja.
Moskva – Eduard Limonov je ruski pesnik in pisatelj in brez dvoma najbolj kontroverzen ruski politik. Vodi prepovedano Nacionalboljševistično stranko in je eden najbolj dejavnih članov opozicijske koalicije Druga Rusija, ki si že več let neuspešno prizadeva spodkopati Putinov režim. Poleti leta 1992 je skupaj s srbsko vojsko z vzpetin nad Sarajevom streljal na nemočne civiliste. Posnetek, na katerem najprej sproščeno klepeta z nekdanjim voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem, nato pa brez oklevanja poklekne za mitraljez in iz njega izstreli več rafalov, si je še zdaj mogoče ogledati na YouTubu.
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – Makšarip Aušev je bil eden najvidnejših inguških borcev za človekove pravice, v njegovi lasti pa je bila tudi opozicijska spletna stran Ingušetija.org. Urejal jo je vse od smrti Mogameda Jevlojeva, ki je bil ubit v policijskem priporu, okoliščine njegove smrti pa še vedno niso pojasnjene. Oba sta bila ostra kritika nekdanjega inguškega predsednika Murata Zjazikova, agenta KGB in izbranca nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Obtoževala sta ga množičnega kratenja človekovih pravic pod krinko boja proti terorizmu. Ruske oblasti so Zjazikova spomladi odstavile s položaja, na njegovo mesto pa imenovale Junusbeka Jevkurova, ki je napovedal konec spornih metod. Predsednik, ki je bil junija tudi sam tarča atentata, ne izključuje, da so v zadnji umor vpletene inguške varnostne službe.
Moskva – Direktor Rosstata Vladimir Sokolin je v intervjuju za časopis Itogi napovedal, da se po 11 letih umika s položaja prvega človeka zvezne statistične službe. Konec novembra bo prevzel vodenje Meddržavnega statističnega urada Skupnosti neodvisnih držav, kar formalno pomeni napredovanje, ki pa po njegovih navedbah ni glavni vzrok, da se umika iz Rosstata. Za to se je odločil zaradi konflikta interesov, natančneje ponarejanja statističnih podatkov, kar se po njegovih navedbah dogaja na izrecno zahtevo ministrstva za gospodarski razvoj. Njihove izjave o okrevanju gospodarstva je označil za neresnične.
Moskva – Rusija gre naprej! je naslov besedila, v katerem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev strnil kritike na račun sodobne Rusije in orisal svojo vizijo prihodnjega razvoja. V tekstu, ki ga je objavil 10. septembra, je predstavnike ruske gospodarske in politične elite ter javnosti pozval, naj se oglasijo s svojimi predlogi. Z njimi bi si rad pomagal pri pisanju nagovora ljudstva, s katerim bo v začetku novembra že drugič nastopil pred člani obeh domov ruskega parlamenta. Na njegov manifest o modernizaciji, kot so ga označili politični analitiki, je prispelo kar 13.000 pripomb. Oglasil se je tudi najbolj znani ruski zapornik Mihail Hodorkovski.
Moskva, Ljubljana – Glede na velike odmeve ob imenovanju novega ruskega veleposlanika v Sloveniji Dokuja Zavgajeva smo izjavo o tem dobili tudi od Olega Orlova, predsednika Memoriala, letošnjega dobitnika nagrade Saharova, ki je za smrt borke za človekove pravice Natalije Estemirove obtožil proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. Ta je proti njemu vložil tožbo zaradi klevetanja in jo tudi dobil.
Moskva – Devetinsedemdesetletni Sergej Kovaljov je prava legenda ruskega boja za svobodo govora in misli ter človekove pravice, čemur je posvetil vse svoje življenje. Bil je med ustanovitelji pobude za obrambo človekovih pravic, Kronike tekočih dogajanj, podtalnega glasila sovjetskih oporečnikov, v katerem so ti opozarjali na zlorabe režima in na politične procese, ki jim ni bilo videti konca. Kmalu je tudi sam postal žrtev razvpitega 70. člena sovjetskega kazenskega zakonika. Obtožen je bil protisovjetske agitacije in propagande, kar ga je stalo sedem let zapora, tri leta prisilnega dela in tri leta izgnanstva. Med perestrojko se je vrnil v Moskvo, kjer je nadaljeval človekoljubno in politično delovanje. Zaradi nasprotovanja prvi čečenski vojni – s svojimi poročili z bojišč je odločilno prispeval k spremembi javnega mnenja v Rusiji – je izgubil poslanski sedež v dumi, potem pa je kmalu protestno odstopil še z mesta Jelcinove komisije za človekove pravice. Javnim kritikam prvega ruskega predsednika je sledilo neusmiljeno bičanje njegovega naslednika Vladimirja Putina, nič kaj prizanesljiv pa ni niti do sedanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.