Moskva – »Obljube sem dajal samo mami, ko sem bil še majhen,« se je ruski predsednik Vladimir Putin v Teheranu izognil določitvi natančnega roka za dokončanje gradnje jedrske elektrarne Bušer, ki jo na jugu Irana gradi rusko podjetje. V skupni izjavi, ki sta jo dala z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, se je nato vendarle zavezal, da bo Rusija izpolnjevala svoje obveznosti in bo projekt končala v okviru dogovorjenih rokov. Zastoje je pripisal tehničnim težavam in zastareli opremi.
Moskva – Kaspijska konferenca, ki jo je v Teheranu gostil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, udeležili pa so se je predsedniki vseh drugih držav ob Kaspijskem morju, se je končala z deklaracijo, ki je v prvi vrsti odločna podpora iranskim jedrskim ambicijam in zaveza, da države tega območja v nobenem primeru ne bodo rabile za odskočno desko za napad na Iran. Sestanek je trajal cele štiri ure in čeprav niso dosegli dogovora o razdelitvi Kaspijskega morja, so bili s prvim sestankom po petletnem premoru zadovoljni vsi udeleženci. Najbolj zagotovo država gostiteljica.
Moskva – Čas prihoda ruskega predsednika Vladimirja Putina v Teheran je bil zaradi informacij, da tam nanj prežijo samomorilski napadalci, skrbno varovana skrivnost in tja je namesto v ponedeljek zvečer prispel šele v torek zjutraj. Najprej se je udeležil kaspijske konference, nato pa se je na štiri oči srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom in vrhovnim iranskim verskim voditeljem Ajatolo Ali Hamnejem. V ospredju je bilo seveda iransko jedrsko vprašanje.
Berlin – Ruski predsednik Vladimir Putin je kljub namigom o načrtovanju atentata nanj z rednih rusko-nemških vladnih posvetovanj v Wiesbadnu odpotoval v Iran, kjer se bo sestal s tamkajšnjim vodstvom in se udeležil kaspijske konference. Glede informacij o atentatu se ni hotel opredeljevati, pojasnil je le, da morajo varnostne službe opravljati svoje delo, sam pa se na grožnje ne ozira. Z nemško kanclerko Angelo Merkel sta se zavzela za diplomatsko reševanje spora z Iranom, s tem da je gostiteljica omenila uvedbo strožjih sankcij, če v pogajanjih o spornem jedrskem programu ne bo napredka. Glede strahu pred gospodarsko in vojaško krepitvijo Rusije pa je Putin izjavil, da ne bodo dovolili, da jih kdo ustavi, in da razlogi za strah pred ruskim napredkom niso upravičeni.
Moskva – »Na mizo smo položili nekaj novih predlogov. Če gre Rusiji res za sodelovanje in ne za konfrontacijo, potem bi morali v njih najti odgovore na skrbi. Bomo videl,« se je na javno ponižanje v Moskvi, kjer je morala na ruskega predsednika Vladimirja Putina čakati kar 40 minut, odzvala ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice. Odločno je zavrnila ruske zahteve po zamrznitvi ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, v pogovoru za ameriško televizijsko postajo ABC pa je izrazila tudi zaskrbljenost nad vse večjim ruskim vojaškim proračunom.
Zadnji dan uradnega obiska ameriške zunanje ministrice Condoleezze Rice in obrambnega ministra Roberta Gatesa v Moskvi je minil v znamenju človekovih pravic, predvsem njihovega teptanja na nemirnem Severnem Kavkazu in proti njim uperjenega novega zakona o ekstremizmu.
Moskva – Ameriško-ruski odnosi so zaradi ameriških načrtov o postavitvi protiraketnega ščita v vzhodni Evropi na najnižji točki doslej in kaže, da jih ne bo »zakrpalo« niti dvodnevno srečanje obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav, ki se je v petek začelo v Moskvi. Za dobrodošlico ameriški zunanji ministrici Condoleezzi Rice in obrambnemu ministru Robertu Gatesu je namreč ruski predsednik Vladimir Putin nič kaj prijazno navrgel, da bo protiraketni ščit pokopal številne že sprejete sporazume o orožju. Gates in Riceova sta na srečanje z ruskim zunanjim ministrov Sergejem Lavrovom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom prišla z debelo študijo o načrtovanem jedrskem dežniku, ki pa Rusov skoraj zagotovo ne bo prepričala.
Moskva – Ruska volilna komisija je v sredo opozicijski koaliciji Druga Rusija, ki jo vodi nekdanji svetovni šahovski prvak Gari Kasparov, preprečila udeležbo na decembrskih parlamentarnih volitvah. »Druga Rusija ni registrirana kot politična stranka, zato se volitev ne more udeležiti,« je v pismu Drugi Rusiji pojasnil vodja volilne komisije Vladimir Čurov. Odločitev je pričakovana. Opozicijska koalicija, v kateri so posamezniki najrazličnejših političnih prepričanj, ki jih združuje ostro nasprotovanje politiki ruskega predsednika Putina, se je namreč želela prijaviti na volitve zgolj zato, da bi opozorila na popolno kontrolo Kremlja nad rusko politiko.
