Lvov – V glavnem središču zahodne Ukrajine, ki že s svojo arhitekturo priča, da je bil to nekoč del evropskega, ne pa ruskega kulturnega prostora, so se po dopoldanski objavi zmage Bloka Julije Timošenko iskreno veselili. Prav v Lvovu ima namreč »oranžni tabor« svoje najzvestejše privržence, ki so med burnimi dogodki pred tremi leti na osrednjem kijevskem trgu demonstrirali najbolj goreče. Slavje je bilo kratkotrajno, zahodna Ukrajina, ki je za zbliževanje države z Evropo naredila največ, pa se je spet pogreznila v razočaranje.
Lvov– Na majdanu nezaležnosti v Kijevu se je popoldne začela zbirati množica privržencev ukrajinskega premiera Viktorja Janukoviča, čigar Stranka regij je po 80 odstotkih preštetih glasov zmagovalka ukrajinskih predčasnih parlamentarnih volitev. Pozno popoldne jih je tam obiskal tudi sam Janukovič. Stranka regij je prejela 32,6 odstotka glasov, še dodatnih 5,2 odstotka glasov pa so dobili njihovi koalicijski partnerji komunisti.
Simferopol – Glavno mesto avtonomne ukrajinske republike Krim je mesto ukrajinskega premiera Viktorja Janukoviča, kar je tam opaziti na vsakem koraku. Na glavnem trgu, imenovanem Rdeči trg, namreč že več dni stojijo številne modre stojnice s propagandnim gradivom njegove stranke. V petek je bilo tam še posebno živahno in ušesa parajoča glasna glasba se je razlegala že od zgodnjih jutranjih ur, ko so se začela pripravljalna dela za sklepni shod Janukovičeve Stranke regij.
Simferopol – V glavnem mestu avtonomne ukrajinske republike Krim, ki jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov takrat še sovjetski republiki Ukrajini podaril, ker je bil sam Ukrajinec, predvolilne vročice ni čutiti; shodov, ki se vrstijo po vsej državi, na polotoku tako rekoč ni. Na »podarjenem« Krimu, kjer večino prebivalstva sestavljajo Rusi, kar 80 odstotkov pa jih ruščino še zdaj navaja kot materni jezik, bi bilo namreč to za politike pravzaprav izguba časa. Avtonomna republika, po številu prebivalstva primerljiva s Slovenijo, je namreč že vseskozi bolj vezana na Rusijo.
Moskva – Novi ruski premier Viktor Zubkov je predsedniku Vladimirju Putinu prejšnji teden kar dvakrat predstavil predlog o sestavi vlade, a je morala radovedna javnost počakati do ponedeljka pozno zvečer. Šele takrat je namreč Putin na srečanju vlade v Beli hiši razkril imena. Tudi tam ni šlo brez stopnjevanja napetosti, saj je prej na dolgo in široko opisal novi zakon o pokojninah.
»To je največja evropska prodajalna na prostem,« je med obhodom nepregledne vrste zabojnikov na tržnici z imenom Sedmi kilometer v Odesi pred leti zatrjevala znanka. Najverjetneje nehote, morebiti pa tudi zavestno, je zamolčala, da je uradno največja v Evropi tržnica Izmailovo, ki se na vzhodu Moskve razteza na 80 hektarov velikem območju.
Moskva – »Mislim, da se Ingušetija vse bolj pogreza v vojno. Samo v avgustu se je tam zgodilo 15 napadov na varnostne službe, » je zgovorno statistiko razgrnil Grigorij Švedov, urednik Kavkaškega vozla, spletnega časopisa, ki pokriva severni Kavkaz. Poročilo je bilo s strani inguškega predsednika Marata Zjazikova že označeno za pretirano, črno piko pa so od njega dobili tudi številni drugi svetovni mediji. Med četrtkovim obiskom v Moskvi, kjer je precej bolj priljubljen kot doma, je Zjazikov ponosno objavil, da bo Ingušetija ostala del Ruske federacije in da bo kmalu vse v najlepšem redu. Le dve uri po njegovem pomirljivem govoru sta bila v največjem inguškem mestu Nazranu spet ubita dva vojaka.
Moskva – Ruska podjetja bodo imela pri sklepanju pogodb o povojni obnovi Iraka prednost, je med sredinim obiskom v Moskvi namignil iraški zunanji minister Hošjar Zevari. Rusija, ki je zainteresirana predvsem za vstop v iraški energetski sektor, kjer jo zanimajo zlasti vlaganja v naftno industrijo, bo več milijonov dolarjev vredne pogodbe sicer lahko začela podpisovati šele, ko bo Iraku odpisala 90 odstotkov dolga, kar znese približno devet milijard dolarjev. K odpisu dolga se je zavezala že kot članica Pariškega kluba, nato pa je odpis pogojevala z realizacijo nekaterih poslov v Iraku.
