Moskva – Poslušalci radia Eho Moskvi so lahko v ponedeljek prisluhnili spopadu argumentov predsednika Sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergeja Mironova in generalnega sekretarja zveze Nato Jaapa de Hoop Schefferja. Sogovornika, ki sta se srečala v Sankt Peterburgu, sta glede Kosova in ameriškega protiraketnega ščita ostala vsak na svojem bregu. Med dialogom, ki ga je Eho Moskvi prenašal v živo, je Mironov napovedal, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN vložila veto na resolucijo o neodvisnosti Kosova. Svarila s tako visoke politične ravni iz Rusije doslej še ni bilo.
Moskva – Po poročanju ruskih medijev je hrvaški predsednik Stipe Mesić na energetskem vrhu jugovzhodne Evrope, ki je v nedeljo potekal v Zagrebu, sprejel ponudbo ruskega predsednika Vladimirja Putina o gradnji drugega kraka plinovoda Blue Stream čez hrvaško ozemlje. Moskva je odločitev o podaljšanju plinovoda Blue Stream do zahodne Evrope sprejela kot odgovor na evropske načrte za gradnjo plinovoda Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije. Po mnenju ruskega tiska je Putin v Zagrebu iskal predvsem podporo za ruski projekt. Oba plinovoda naj bi potekala skozi Turčijo, nekaj balkanskih držav in nato čez Madžarsko proti Avstriji in Italiji. Združene države Amerike so državam tega območja sodelovanje v projektu Blue Stream odsvetovale.
»Od otroštva, ki sem ga preživel med Bostonom in Mainom, se je le redko zgodilo, da bi slišal zvok mimoidočega vlaka in si ne bi želel, da bi bil na njem,« je v uvodu v svoj prvi potopis z naslovom Veliki železničarski bazar zapisal Paul Theroux, slavni pisatelj in strasten ljubitelj železnic. Štirideset let staro klasiko kot kakšno biblijo v naročju, med premagovanjem razdalj z vlaki, še zdaj stiskajo popotniki vseh starosti. »Če je vlak velik in udoben, sploh ne potrebujete končnega cilja. Dovolj je sedež pri oknu.«
Afera Sova je v tednu, ki se izteka, dobila povsem nove razsežnosti z domnevnim prisluškovanjem hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju in Janezu Janši, ko je bil še v opoziciji. Se kaj takega lahko zgodi samo pri nas? Ne. Prisluškuje se po vsem svetu – od Washingtona do Moskve in od Londona do Rima. Obvezni del prisluškovalnih afer so poleg obveščevalcev še politiki, mična dekleta, ki se dobro znajdejo med svileno posteljnino, in kakšen kozarček vodke preveč. Dopisniki Dela so popisali nekaj odmevnejših afer po svetu.
Moskva – Ruski hram razsvetljenstva – Muzej in informacijski center Andreja Saharova –, ki je dobil ime po aktivistu za demokracijo in človekove pravice, je spet na naslovnicah ruskih časopisov. V zvezi z udarno razstavo Prepovedana umetnost, zbirko umetnin zadnjih let, ki jih v drugih moskovskih galerijah niso hoteli postaviti na ogled, je namreč moskovsko tožilstvo uvedlo preiskavo zaradi netenja verskega sovraštva in žaljenja verskih čustev.
Moskva – Moskovsko sodišče se je odločilo premestiti Mihaila Hodorkovskega, nekdanjega prvega človeka propadlega ruskega naftnega velikana Jukosa, iz zapora v mestu Čita v Sibiriji v rusko prestolnico. Tako je zavrnilo pritožbo tožilstva, ki je vztrajalo, da mora biti tudi proces po novi obtožnici – zaradi kraje in pranja denarja so jo proti Hodorkovskemu in njegovemu nekdanjemu tesnemu sodelavcu Platonu Lebedu vložili v začetku februarja – v Sibiriji.
Moskva – Ponedeljkova informacija ruske tiskovne agencije Interfax, da bo največji ruski letalski prevoznik Aeroflot umaknil svojo ponudbo za nakup 49,9-odstotnega deleža italijanske letalske družbe Alitalia, ki je v lasti italijanske vlade, je v ponedeljek povzročila štiriodstotni odstotni padec delnic Alitalie. Ko je vodstvo Aeroflota to informacijo zanikalo, so delnice spet dosegle staro vrednost. Aeroflot želi vstopiti na evropski letalski trg, da bi se tako izognil visokim pristojbinam, ki jih na evropskih letališčih plačujejo ruske letalske družbe, ter si zagotoviti več prevozov na evropskih letalskih progah.
Moskva – Slovesnost, ki je vsako zadnjo nedeljo v juliju pri Ruski kapelici pod Vršičem, je nekakšen lakmusov papir slovensko-ruskih odnosov. Letos naj bi se spominske komemoracije udeležil najvišji ruski predstavnik doslej, zunanji minister Sergej Lavrov, ki bo v Slovenijo pripotoval na uradni obisk. Uradno potrditev tega obiska je slovensko veleposlaništvo v Moskvi prejelo od ruskega zunanjega ministrstva že pred nekaj meseci, zdaj pa po njihovih besedah usklajujejo le še tehnične podrobnosti. Kakršne koli informacije o morebitni odpovedi obiska Sergeja Lavrova po besedah slovenskega veleposlanika v Moskvi Andreja Benedejčiča niso prejeli, da o tem nimajo nobenih informacij, pa so nam v torek zatrdili tudi na tiskovnem predstavništvu ruskega zunanjega ministrstva v Moskvi.
Moskva – Včerajšnja izjava ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, da ZDA ne bodo opustile postavitve protiraketnega ščita v vzhodni Evropi in ga nadomestile s skupnim ameriško-ruskim v Azerbajdžanu, ki ga je v zameno ponudila Moskva, je v ruski prestolnici za zdaj ostala brez odziva. Presenetljivo ta tema ni prišla na dan niti med kratkim petkovim srečanjem novega ruskega obrambnega ministra Anatolija Serdjukova in njegovega ameriškega kolega. »Pošteno bom povedal, bil sem presenečen. Kratko malo ne vem, kako naj si to razlagam,« je v Bruslju, kjer se je udeležil dvodnevnega zasedanja Nata, komentiral Gates.
Moskva – Ruska obveščevalna služba FSB je na podlagi nedavne odmevne tiskovne konference svojega nekdanjega uslužbenca Andreja Lugovoja, obtoženega za umor prav tako nekdanjega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka, uvedla kriminalno preiskavo zaradi vohunjenja. Kdo se je znašel pod njenim drobnogledom, niso povedali, sta pa to najverjetneje prav ostra Putinova kritika, v hudih mukah umrli Aleksander Litvinenko in ruski tajkun Boris Berezovski, ki ju je Andrej Lugovoj takrat obtožil sodelovanja z britansko tajno službo MI6.
