Jutro je turobno. V jesenski Moskvi drugačnih skorajda ni. Na ploščadi pred gledališčem Dubrovka vlada smrtna tišina. Več sto ljudi, zbranih na prizorišču enega najhujših terorističnih napadov v ruski zgodovini, nemo strmi v podobe ubitih talcev. Zaradi nepreglednega števila nageljnov in sveč je stopnišče pred vhodom videti, kot bi bilo prekrito z rdečo preprogo. »Oprostite nam, ker krivcev še vedno nismo kaznovali. Prej ali slej se bo moral vsak soočiti z božjo pravičnostjo,« se iz zvočnika zasliši moški glas. V ozadju igra klasična glasba. Ko v zrak poleti 129 belih balonov – po eden za vsako žrtev –, se množica počasi razide.
Moskva – Nekdanji uslužbenci sovjetske obveščevalne službe KGB, s katerimi se je po prihodu na oblast obdal ruski predsednik Vladimir Putin, so med iztekanjem njegovega mandata čedalje bolj nervozni. Pravzaprav se v krogu ruske politične in gospodarske elite, ki jo povečini sestavljajo nekdanji obveščevalci, t. i. čekisti, že bije srdita vojna za politični vpliv in gospodarske privilegije tudi po predsedniških volitvah leta 2008, na katerih Putin ne more več kandidirati. Prav ta javnosti prikrita vojna po mnenju analitikov tudi najbolj ogroža mirni prenos oblasti v Rusiji.
Moskva – Moskovsko sodišče je ruskega množičnega morilca Aleksandra Pičuškina v ponedeljek obsodilo na dosmrtno ječo. Tako se je končal mesec in pol dolgi sodni proces, ki je bil odprt za javnost in je v Rusiji pritegnil izjemno pozornost. Na milijone ljudi je namreč pred televizijskimi zasloni dan za dnem prežalo na nove podrobnosti prave ruske srhljivke. »Morilec s šahovnico« oziroma »manijak iz Bitcevskega parka«, kakor so Pičuškina poimenovali mediji, je z grozljivimi izjavami vsak dan polnil naslovnice časopisov in bil predmet razprav tako laičnih kot strokovnih omizij.
Moskva – Nekdanji agent ruske tajne službe KGB Aleksander Litvinenko, ki je novembra lani v Londonu umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem, je bil uslužbenec britanske tajne službe MI6, je v soboto poročal britanski časnik Daily Mail. Sklicuje se na neimenovane britanske tajne agente in diplomate ter navaja, da je Litvinenko za svoje delo dobival 2850 evrov na mesec in da ga je v delo vpeljal direktor MI6 John Scarlett, ki je kot tajni agent nekoč delal v Moskvi. Vohunska drama je tako dobila nove razsežnosti.
Moskva – »Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi pošilja opazovalce samo na volitve v države vzhodno od Dunaja, čeprav so tudi na volitvah v državah zahodno od Dunaja številne kršitve,« je v intervjuju za Interfax izjavil ruski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Aleksej Borodavkin. Nezadovoljstvo Rusije z Ovsejem je znana zgodba, tokrat pa je Moskva naredila še korak naprej. Skupaj z drugimi državami nekdanje Sovjetske zveze je izdelala predlog reform organizacije, ki naj bi ga obravnavali na vrhunskem zasedanju konec novembra. Torej še pred ruskimi parlamentarnimi volitvami, na katere pa opazovalci Ovseja še niso bili povabljeni.
Moskva – »Pokazati hočemo, da so odnosi med velikima sosedama veliko boljši, kakor jih prikazuje svetovni tisk,« je pred zasedanjem Evropske unije in Rusije, ki se danes začenja v mestu Mafra, kakih 40 kilometrov od Lizbone, napovedal portugalski minister za evropske zadeve Manuel Lobo Antunes. V Bruslju zbuja upanje na uravnotežen dialog z Rusijo predvsem nadavno sprejeta reformna pogodba, na ruski strani pa sprememba oblasti na Poljskem, ki z vetom že leto dni preprečuje začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo.
Moskva – Mihail Hodorkovski, nekdanji prvi mož propadlega ruskega naftnega velikana Jukosa, je včeraj odslužil pol osemletne zaporne kazni in bi po ruski zakonodaji lahko zaprosil za pogojno izpustitev. Toda oblasti so proti njemu vložile novo obtožnico. Ta Hodorkovskega in njegovega tesnega sodelavca Platona Lebedeva obtožuje še pranja denarja v skupni vrednosti 16 milijard evrov. Na 1660. dan življenja za rešetkami so privrženci Hodorkovskega še zaostrili kampanjo za takojšnjo izpustitev, toda slavni zapornik najverjetneje še dolgo ne bo na prostosti.
Moskva – Ruska vlada, proizvajalci hrane in predstavniki večjih trgovskih verig so dosegli sporazum o zamrznitvi cen nekaterih živilskih proizvodov in ga po še nepotrjenih informacijah včeraj tudi podpisali. Vlada Viktorja Zubkova se je za ta korak odločila zaradi rastoče inflacije, ki je presegla načrtovanih osem odstotkov in se je že povzpela na deset odstotkov. Gonilo njene rasti so prav cene nekaterih živil, ki so septembra začele skokovito rasti. Še najbolj je bilo – zaradi svetovnega dviga cen kmetijskih proizvodov – podražitve opaziti pri mlečnih izdelkih. Mleko se je denimo v zadnjem mesecu podražilo za 7,2, maslo in siri pa za kar 13,5 odstotka. Rusija je bila zadnja leta sicer deležna pohval zaradi uspešnega upiranja inflacijskim pritiskom.
