Moskva – Gruzinski olimpijski odbor je med včerajšnjim zasedanjem generalne skupščine Evropskega olimpijskega komiteja v Istanbulu pozval k spremembi lokacije za 22. zimske olimpijske igre, ki bodo v ruskem črnomorskem letovišču Soči. Poziv k bojkotu so po hitrem postopku zavrnili. »Gruzijo zelo spoštujemo, vendar smo športna organizacija, in ne politična,« je bil kratek in jedrnat predsednik komiteja Patrick Hickey. Gruzinsko peticijo, ki Soči zaradi bližine gruzinske separatistične pokrajine Abhazije in nemirnega Severnega Kavkaza označuje za eno najbolj nevarnih območij v Evropi, je že pred dnevi prejel tudi Mednarodni olimpijski komite. Gruzija je tudi od njega dobila zaušnico, saj ji je njegovo vodstvo dalo vedeti, da zaupa v rusko sposobnost zagotavljanja varnosti.
Moskva – »Dosežen je bil napredek. Presegli smo sterilne razprave o proceduralnih vprašanjih in začeli pogajanja o vsebini,« je glavni odposlanec Združenih narodov za Gruzijo Johan Verbeke izjavil po mirovnih pogajanjih, ki so v sredo potekala v Ženevi. Na njih sta Gruzija in Rusija prvič po avgustovski vojni na Kavkazu sedli za skupno pogajalsko mizo. Prav to je bil tudi največji dosežek enodnevnih neformalnih pogovorov, ki so potekali pod pokroviteljstvom Združenih narodov, Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Njihov prvi poskus pred mesecem dni je spodletel, tokrat pa se jim je uspelo celo dogovoriti, da bodo za skupno mizo vnovič sedli že 17. in 18. decembra.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je včeraj poskušal pokazati, da je pravi voditelj za težke čase. Na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija, ki ji predseduje, čeprav ni njen član, je kar 45 minut predstavljal vladne ukrepe za boj proti gospodarski krizi. Na kongresu je sodeloval tudi predsednik Medvedjev, ki pa je ostal v Putinovi senci. Zato so se spet okrepile govorice, da je podaljšanje predsedniškega mandata na šest let – spremembe je le dan pred kongresom potrdila ruska duma – pravzaprav pisano na kožo Putinu, ki naj bi se že prihodnje leto vrnil na predsedniški položaj.
Moskva – Čeprav je rusko politično vodstvo še septembra zatrjevalo, da je rusko gospodarstvo imuno na svetovno gospodarsko krizo, je predsednik Dmitrij Medvedjev med včerajšnjim pogovorom z domačimi novinarji vendarle priznal, da bo leto 2009 za Rusijo težko. S tem je na tihem potrdil napoved Svetovne banke, ki je včeraj prav tako ocenila, da bo ruski BDP padel za tri odstotke, inflacija pa bo dosegla 13,5 odstotka. Ruska vlada je omilila tudi svoje stališče izpred dveh tednov, ko je zatrjevala, da devalvacija rublja ne pride v poštev. Minuli petek je namreč predsednikov finančni svetovalec Arkadij Dvorkovič sporočil, da je vlada privolila v postopno drsenje tečaja rublja proti dolarju.
Moskva – Le nekaj dni pred začetkom sojenja domnevno vpletenim v umor ruske novinarke Ane Politkovske so v moskovskem predmestju Himki pretepli Mihaila Baketova, urednika lokalnega časopisa Himska Pravda. »To se zgodi, če nasprotuješ nekaterim ljudem. Če se bodo lotili še mene, boste lahko pisali tudi o tem. Nič več me ni strah,« je pogumno spregovorila njegova prijateljica Ljudmila Fedotova. Prepričana je, da je napad povezan z njegovim pisanjem o korumpiranosti lokalnih oblasti in kritiko njihovih gradbenih načrtov. Zaradi njih so nedavno odstranili spomenik in pokopališče padlih v 2. svetovni vojni, v nekaj mesecih naj bi posekali še bližnji gozd.
Moskva – V Južni Osetiji so zadnji streli odjeknili pred več kot tremi meseci, medijska vojna med Gruzijo in Rusijo pa divja še zdaj. Zdaj Moskva vztraja, da je na pragu nove zmage; zahodni mediji da so vendarle začeli objavljati resnico o avgustovskih dogodkih. Povod za takšno oceno je nedavni članek New York Timesa, ki ugotavlja, da je gruzinska vojska prestolnico Južne Osetije napadla 7. avgusta, ko je s pretirano uporabo sile ogrozila civiliste, ruske mirovnike in mednarodne opazovalce. Pri časniku se sklicujejo na vojaškega opazovalca Ovse.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Osem tisoč kvadratnih kilometrov velika Abhazija je stisnjena med Kavkaško gorovje in Črno morje in je dežela neizmernih naravnih lepot, toplote in izobilja. Obala je porasla s palmovimi drevesi, pred vojno so se tamkajšnji sadni vrtovi šibili pod težo limon, pomaranč in mandarin, v daljavi se vzpenjajo s snegom pokriti vršaci …
Moskva – »Moskva od današnjega srečanja G20 v Washingtonu ne pričakuje preveč,« je za agencijo RIA Novosti povedal neimenovani predstavnik kremeljske administracije in nadaljeval, »da bo to odlična priložnost za pogovore o svetovni finančni krizi in hkrati za to, da skupaj ugotovimo, kako je treba ukrepati. Našim partnerjem hočemo povedati, kje vidimo njihove dosedanje napake.«
