Bruselj, Moskva – Črnilo na dogovoru o napotitvi izvedencev, ki bodo nadzorovali pretok plina iz Rusije v Ukrajino in od tam proti mejnim članicam Unije, se še ni dobro posušilo, ko so v palači Berlaymont že pohiteli z izrazi zadovoljstva. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je »z navdušenjem sprejel podpis dokumenta, ki določa pogoje za napotitev opazovalne misije«, dosegli pa so ga »po intenzivnih prizadevanjih češkega predsedstva in komisije«. Toda 11. dan plinske vojne je potekal po ustaljenih obrazcih. Tako kot že v preteklih nekaj dneh je namreč tudi včeraj najprej kazalo, da ovir za obnovitev pošiljk plina ni več, nato pa se je spet zataknilo. Ko sta dogovor o mednarodni plinski opazovalni misiji podpisali Rusija in Ukrajina, je namreč ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zaradi nekaterih ukrajinskih zadržkov in pripomb dejal, da je neveljaven. Vladi je naročil, da ga pred sprejetjem popravkov ne sme uveljaviti. »Gre za norčevanje iz zdravega razuma in kršenje prejšnjih dogovorov. Z zadržki in predlogi bi radi spodkopali sporazum o nadzoru nad tranzitom plina, kar je javna provokacija in destruktivno dejanje,« je povedal po srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Moskva, Bruselj – Na postajo za merjenje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino sta že prispela prva dva opazovalca – predstavnik francoskega energetskega podjetja GDF Suez in nemškega E.ON Ruhrgas. »Čim prej želimo začeti nadzorovati, vendar to ne gre v uri ali dveh,« je bil stvaren nemški opazovalec. Tega so ruske oblasti skupaj s francoskim kolegom eno uro zadrževale na mejnem prehodu z Rusijo. »Ne vem, koga naj pokličem, če bom še kdaj imel podobne težave. Francoskega predsednika Sarkozyja?« se je pošalil francoski strokovnjak. Dogovor o opazovalni misiji, ki je večinoma rezultat osebnega prispevka češkega premiera Mireka Topolaneka, predvideva, da bodo EU, Rusija in Ukrajina prispevale vsaka po 25 opazovalcev, poleg tega pa sta Rusija in Ukrajina privolile v nekakšno izmenjavo opazovalcev, kar pomeni, da bodo lahko ukrajinski potovali v Rusijo in nasprotno.
Sibirski plin, namenjen porabnikom v Evropi, včeraj sicer še ni stekel po ukrajinskih plinovodih, a je deseti dan plinske vojne kljub temu prinesel veliko olajšanje. Rusija je namreč podpisala sporazum o mandatu misije mednarodnih opazovalcev. Ko bo to storila še Ukrajina – to naj bi se sodeč po izjavah iz Kijeva zgodilo v najkrajšem času –, bodo dokončno odstranjene ovire za odprtje plinskih pipic.
Bruselj – »Nikakršnega opravičila ni [več], da plina ne bi znova spustili skozi plinovode,« so poudarili na sedežu evropske komisije nekaj ur zatem, ko je Moskva – v četrtek ponoči – naposled privolila v misijo opazovalcev. Ti bodo nadzorovali pretok na dvanajstih točkah na rusko-ukrajinski meji ter med tranzitno državo in območjem Evropske unije.
Zaradi ukrajinskih domnevnih kraj plina je Rusija minuli teden zaprla dovod plina v plinovod, ki napaja precejšen delež plinskih porabnikov v Evropi. Ljudje po vsej stari celini so upirali oči v svoje radiatorje in upali, da bo ruska jeza prešla vsaj tako hitro kot pred tremi leti. Analitiki in komentatorji so kar tekmovali z odgovori na temo, kaj je s tem pravzaprav želela doseči Rusija.
Moskva – Ko sta direktor Gazproma Aleksej Miller in direktor Naftogaza Oleh Dubin v Bruslju izrazila pripravljenost na obnovitev pošiljk plina, pri čemer je Rusija poudarila, da bo to storila takoj, ko bodo v Ukrajino prispeli mednarodni opazovalci, si je Evropa oddahnila. Kmalu zatem se je pokazalo, da stvari vendarle niso tako rožnate. V Bruslju namreč niso dosegli sporazuma o evropski opazovalni misiji. O tem kdo je za to kriv, je več mnenj. Evropska komisija in češko predsedstvo vztrajata, da je podpis sporazuma zavrnila Rusija, pri Gazpromu trdijo, da je to storila Ukrajina, ruski predsednik Vladimir Putin pa je v svoji rezidenci Novo Ogarjevo izrazil obžalovanje, ker evropska komisija o tem ni hotela podpisati sporazuma.
Bruselj – Plin iz Rusije še ne bo znova stekel čez ukrajinsko ozemlje do evropskih odjemalcev. Pozno popoldne se je predstavnikom evropske komisije in češkega predsedstva z Ukrajino resda uspelo dogovoriti o napotitvi 10- do 12-članske ekipe neodvisnih izvedencev, da bodo preverjali pretok v plinovodih, zataknilo pa se je pri zahtevi Rusije, da tudi sama pošlje lastne opazovalce, to pa očitno ni bilo pogodu Kijevu.
Moskva – Rusija in Ukrajina sta pravoslavni božič preživeli dobesedno v hladni vojni, saj je plinski spor prav na praznični dan dosegel vrhunec. Številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, so ostale povsem brez pošiljk ruskega plina, preostale so ga dobile v precej okrnjeni obliki. V Sarajevu je 72.000 gospodinjstev ostalo brez kurjave, v Bolgariji so zaprli šole in vrtce, na Madžarskem in Slovaškem pa so velikim industrijskim porabnikom omejili dobavo plina. Evropski uniji je prekipelo – izdala je ultimat, v katerem je od Ukrajine in Rusije zahtevala rešitev poslovnega spora najpozneje v 24 urah, sicer bodo politične posledice neizogibne.
Ljubljana– Gazprom je včeraj ob štirih zjutraj popolnoma ustavil dobavo plina za slovenski trg, so sporočili iz Geoplina. Razmere so se dopoldne nekoliko izboljšale, popoldne pa se je dobava spet zmanjšala. Geoplin bo zato plin zagotavljal iz svojih skladišč; povečal bo tudi dobavo iz drugih virov. Gospodinjstvom se pomanjkanja plina za zdaj ni bati, kljub temu pa Geoplin poziva k racionalni rabi tega energenta.
