Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je v svojem tretjem govoru ljudstvu posvetil ruski prihodnosti, ki po njegovem prepričanju temelji na skrbi za blaginjo otrok in modernizaciji, za katero bodo v prihodnjih letih namenili 50 odstotkov državnih sredstev. O tem, ali bo leta 2012 vnovič kandidiral za predsednika, ni rekel niti besede, čeprav so mnogi prisluhnili njegovemu nastopu prav v pričakovanju tovrstnih namigov.
Moskva – Rusi so bili včeraj ob 12. uri priklenjeni pred televizijske zaslone. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je tretjič v svojem mandatu nagovoril oba domova ruskega parlamenta, v veliki kremeljski dvorani pa so mu prisluhnili vsi ruski politični, pravni in cerkveni veljaki. V 75-minutnem nagovoru narodu se je posvetil predvsem notranjepolitičnim temam, kar zadeva zunanjo politiko, pa je največ pozornosti namenil nedavnemu vrhunskemu zasedanju Nata v Lizboni, kjer je načelno podprl sodelovanje Rusije pri postavitvi protiraketnega ščita v Evropi.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bo jutri tretjič v svojem mandatu nagovoril oba domova ruskega parlamenta, v svojem tradicionalnem nagovoru narodu pa bo predstavil svoje videnje glavnih notranje- in zunanjepolitičnih tem. Ruska javnost nestrpno pričakuje predvsem namige o tem, ali se bo leta 2012 potegoval za še en predsedniški mandat. »Skupaj bova sprejela odločitev o tem, kdo od naju bo kandidiral. Videla bova, v kakšnem stanju so država, gospodarstvo, sociala in kakšna je politična situacija. Sprejela bova odločitev v dobro naroda,« se je ruski premier Vladimir Putin med obiskom v Berlinu izognil odgovoru na vprašanje, ali se bo potegoval za še tretji predsedniški mandat.
Moskva – Predvolilna kampanja pred beloruskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 19. decembra, je v polnem razmahu. Evropski politiki ugotavljajo, da je bolj svobodna, kakor so bile prejšnje, beloruski opozicijski kandidati pa opozarjajo, da je vse skupaj zgolj imitacija in da se v resnici ni nič spremenilo. Devet opozicijskih kandidatov ima tokrat resda prvič dostop do radijskih in televizijskih programov, soočili pa so se celo v predvolilni debati, ki se ji je dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko odpovedal. Sam tovrstne promocije ne potrebuje, saj v beloruskih medijih, ki so pod strogim vladnim nadzorom, tako ali tako prevladuje.
Moskva – »Vedno smo se zavzemali za pogajanja z Rusijo, a so naša vabila k dialogu vselej zelo grobo zavrnili. Nimam druge možnosti, kakor da se obrnem k moralni avtoriteti evropskega parlamenta in sprejmem enostransko zavezo o neuporabi sile,« se je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili v intervjuju za francoski Figaro zavezal, da gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije ne bo poskušal še enkrat pokoriti s silo. Še isti dan je obljubo ponovil tudi pred evropskim parlamentom v Strasbourgu. Pred tem so pri ruski Nezavisimi Gazeti poročali, da se je v Londonu srečal z ruskim poslovnežem, ki je blizu Kremlju, in se z njim menda pogovarjal o obnovitvi diplomatskih odnosov, pretrganih po petdnevni gruzinsko-ruski vojni. Po spopadu je Rusija priznala samostojnost Južne Osetije in Abhazije, ki sta zdaj nekakšna ruska protektorata.
Moskva – Rusija meji na Severno Korejo, poleg tega je stalna članica varnostnega sveta ZN in ena od šestih udeleženk pogajanj, s katerimi je poskušala mednarodna skupnost pripraviti uradni Pjongjang k opustitvi jedrskih ambicij in so obtičala lani, ko je severnokorejska delegacija protestno odkorakala od pogajalske mize. Iz vseh teh razlogov se je ruska diplomacija tudi na včerajšnje obstreljevanje odzvala med prvimi. Opozorili so, da je do vojne le še korak in da je treba takšen razvoj dogodkov vsekakor preprečiti.
Moskva – »Mi smo spremenili svoj pogled na Rusijo, Rusija pa je spremenila svoj pogled na Nato. Drug do drugega imamo mnogo zahtev in dvomov, vendar smo kljub temu sprejeli vektor sodelovanja. Najprej se je treba dogovoriti o podrobnosti prihodnjega sodelovanja o protiraketnem ščitu v evroatlantskem prostoru. Razdeliti si je treba vloge in pristojnosti. Čakajo nas dolge konzultacije pod geslom več medsebojnega zaupanja in sodelovanja,« je generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen sklenil dosežke »ruskega« dela vrha Nata v Lizboni. Tudi zaradi zbliževanja z Rusijo je s sodelavci nazdravil »zgodovinskemu vrhu«, posnetke praznovanja pa objavil na Facebooku. Vsaj kar se tiče Moskve, utegne biti praznovanje prenagljeno, saj Nato tudi v zadnji ruski vojaški doktrini ostaja glavni sovražnik.
Moskva – »Dvajset let po padcu berlinskega zidu imata Nato in Rusija enkratno priložnost, da presežeta hladnovojno zapuščino medsebojnega nezaupanja in začneta graditi odnose, ki ne bodo temeljili na pretiranih percepcijah o medsebojnih grožnjah,« so poudarili v poročilu, ki sta ga pred vrhom v Lizboni pripravila mednarodni Inštitut za strateške študije (IISS) in moskovski Inštitut za sodobni razvoj (INSO), ki svetuje tudi predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Ta se bo v Lizboni udeležil zasedanja sveta Nato-Rusija, prvega po gruzinsko-ruski vojni v Južni Osetiji avgusta 2008. »Odnos Medvedjeva me je navdušil. Strinja se, da srečanje v Lizboni ponuja priložnost, da skupaj zgradimo moderno, trpežno in dolgoročno strateško partnerstvo,« je zgodovinsko srečanje za Ria Novosti napovedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
