Moskva – Sedemmilijonski Tadžikistan, najrevnejša nekdanja sovjetska republika v srednji Aziji od petih, se je znašel na robu nove državljanske vojne. Ves september so od tam poročali o napadih na vladne sile, ki so jih oblasti pripisale islamskim skrajnežem, tudi tistim iz ruskega Kavkaza ter sosednjih Afganistana in Pakistana. Opozicija nasprotno vztraja, da za vsem skupaj stojijo oblasti, ki želijo na območjih velikega nezadovoljstva z režimom avtoritarnega predsednika Emomalija Rahmonova ustvariti izredne razmere, v katerih bi za zapahe spravili vso opozicijo. Zaradi obračunavanja z opozicijo pod pretvezo islamistične grožnje se islam ne radikalizira le v Tadžikistanu, ampak po vsej srednji Aziji, je med drugim sporočilo v dokumentarnem filmu z naslovom Mit radikalnega islamizma v srednji Aziji, ki ga je posnel danski novinar Michael Andersen.
Moskva – V petmilijonski Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, bodo jutri parlamentarne volitve. Za parlamentarno demokracijo so se volivci odločili na referendumu, ki so ga pripravili po že drugi nasilni revoluciji v manj kot petih letih, s katero so z oblasti odstranili najprej predsednika Askarja Akajeva, nato pa še njegovega predhodnika Kurmanbeka Bakijeva. Po dvajsetletni praksi močnih predsednikov in klanskega nasledstva, ki je značilnost celotne Srednje Azije, je Kirgizija postala prva parlamentarna demokracija v regiji. Sanobar Šermatova, analitičarka spletnega časopisa Fergana.ru in izjemna poznavalka tega območja, je za Delo spregovorila o trenutnih političnih razmerah ter krvavih poletnih nemirih na jugu države.
Moskva – Ruski borci za človekove pravice in novinarji so se poklonili spominu na preiskovalno novinarko Ano Politkovsko, ki so jo neznanci pred štirimi leti ustrelili na njenem domu v Moskvi. Žalno slovesnost so pripravili sodelavci iz neodvisnega časopisa Nova Gazeta, udeležili pa so se je številni ugledni borci za človekove pravice in njihovi somišljeniki. Politkovska, ki je umrla na rojstni dan ruskega premiera in nekdanjega predsednika Vladimirja Putina, je razkrivala temne plati vojne v Čečeniji. Ne le mučenja civilistov s strani ruske vojske, ampak tudi strahote, s katerimi so se spopadali ruski vojaki. Le nekaj dni pred tragično obletnico so iz preiskovalne komisije generalnega državnega tožilstva sporočili, da bodo vnovič preiskali številne primere doslej nepojasnjenih umorov novinarjev. Človekoljubne organizacije so gesto pozdravile, hkrati pa opozorile, da bodo verjele šele, ko bodo besedam sledila tudi dejanja.
Moskva – »Nič dobrega ne pričakujem,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev med obiskom v Šanghaju odzval na vprašanje, kaj pričakuje od decembrskih predsedniških volitev v Belorusiji. Takoj zatem se je potegnil nazaj in dejal, da je bila vse skupaj šala. A v vsaki šali je tudi zrno resnice, je novinar beloruskega časopisa Solidarnost zapisal na spletni strani opozicijske stranke Hartija'97. V članku z naslovom Potem ko je odstavil enega »Luja«, je Medvedjev pozdrav poslal še drugemu, se sprašuje, ali beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka čaka podobna usoda kakor njegovega najtesnejšega ruskega zaveznika, nekdanjega moskovskega župana Jurija Lužkova. O obeh so na ruskih državnih televizijah predvajali kompromitirajoče oddaje, oba pa sta menda dobila tudi ponudbo, da se prostovoljno poslovita: »V političnih koloarjih so se pojavile informacije, da se je pri nas pred kratkim mudil visoki gost iz Moskve. Namignil je, da to, kar Kremelj počne z voditeljem Belorusije, še ni prava vojna. Spoznal jo bo, če se bo odločil za ponovno kandidaturo.«
Moskva – Na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi smo bili priča dogodku, ki je obudil razvpito in precej kontroverzno zgodbo izpred šestih let. Ruski kriminalisti so slovenski strani predali dve ukradeni platni iz razvpitega seznama 35 umetniških del, ki so jih neznanci takrat domnevno odnesli iz razkošne vile slovenskega poslovneža Franca Riemerja v Slovenskih Konjicah. Podjetnik, ki se ukvarja z gradbeno mehanizacijo in se že vrsto let uvršča na seznam najbogatejših Slovencev, je takrat polnil strani časopisov. Predvsem zaradi kritik, v katerih so umetnostni strokovnjaki izražali dvom o pristnosti njegove zbirke, v kateri so po njegovih navedbah zveneča imena, kot so Rembrandt, Van Dyck, Raffaello, Monet, Picasso, Tizian in Gauguin.
Moskva – V 2,2-milijonski Latviji, ki je med globalno finančno krizo postala država z najhujšo recesijo na svetu, so potekale prve parlamentarne volitve po finančnih težavah, ki so vodile v socialne nemire in padec vlade. Marca lani se je na oblast povzpela desnosredinska koalicija pod vodstvom Valdisa Dombrovskisa, ki je tudi na tokratnih volitvah dobila prepričljivo večino. Kljub temu da je zaslužna za paket nepriljubljenih varčevalnih ukrepov, s katerim poskušajo zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je eden od pogojev 7,5 milijarde evrov vrednega posojila Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije, po zaslugi katerega se je Latvija za las izognila bankrotu.
Moskva – Odstavljenega moskovskega župana Jurija Lužkova čaka, kot kaže, zelo negotova prihodnost. Poslovni dnevnik Kommersant poroča, da generalno državno tožilstvo skupaj z notranjim ministrstvom proti njemu pripravlja preiskavo o nezakonitih dejavnostih, v katere naj bi bil vpleten skupaj s soprogo Jeleno Baturino, lastnico Inteka, enega največjih gradbenih podjetij v Moskvi, ki je s skoraj 27 milijard evrov vrednim proračunom nesporno rusko finančno središče. V strahu, da utegne doživeti usodo padlega oligarha Mihaila Hodorkovskega, ki je bil obsojen na osemletno zaporno kazen zaradi poneverbe in davčne utaje, kritiki pa so proces označili za politično motiviran, Lužkov menda že razmišlja o umiku v avstrijski Kitzbühl, kjer ima njegova žena v lasti več nepremičnin.
Moskva – »Po lastni volji ne bom odstopil,« je po vrnitvi z dopusta v avstrijskem Kitzbühlu samozavestno izjavil včeraj odstavljeni moskovski župan Juri Lužkov. Takoj zatem je napovedal, da se bo kot župan že v kratkem odpravil na službene poti v Nemčijo, Vietnam in Kazahstan, s čimer je le še poudaril svojo odločenost. Dan zatem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sprejel odlok o njegovi odstavitvi, v katerem je zapisal, da je zapravil njegovo zaupanje. Za vršilca dolžnost je imenoval njegovega namestnika Vladimirja Resina, ki je bil doslej odgovoren za mestne gradbene projekte.
