Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija!

𝕏 @PolonaFrelih

Logo

Intervju s PolonoResnica o migrantihO vojni

Država na pragu državljanske vojne

Moskva – Sedemmilijonski Tadžikistan, najrevnejša nekdanja sovjetska republika v srednji Aziji od petih, se je znašel na robu nove državljanske vojne. Ves september so od tam poročali o napadih na vladne sile, ki so jih oblasti pripisale islamskim skrajnežem, tudi tistim iz ruskega Kavkaza ter sosednjih Afganistana in Pakistana. Opozicija nasprotno vztraja, da za vsem skupaj stojijo oblasti, ki želijo na območjih velikega nezadovoljstva z režimom avtoritarnega predsednika Emomalija Rahmonova ustvariti izredne razmere, v katerih bi za zapahe spravili vso opozicijo. Zaradi obračunavanja z opozicijo pod pretvezo islamistične grožnje se islam ne radikalizira le v Tadžikistanu, ampak po vsej srednji Aziji, je med drugim sporočilo v dokumentarnem filmu z naslovom Mit radikalnega islamizma v srednji Aziji, ki ga je posnel danski novinar Michael Andersen.


 

Od naše dopisnice

Državljanska vojna med prorusko vlado in islamsko opozicijo, v kateri je umrlo 50.000 ljudi, desetina prebivalcev pa je bila pregnana z domov, je Tadžikistan pretresla kmalu po razglasitvi neodvisnosti. Država, kjer bruto domači proizvod na prebivalca po podatkih Svetovne banke znaša komaj 430 evrov, skoraj polovico BDP pa prispevajo migranti, ki povečini delajo v Rusiji, se je znašla na robu nove vojne.

Razmere so se zaostrile, ko je iz najbolj varovanega zapora v glavnem mestu Dušanbeju pobegnila skupina 25 domnevnih islamskih skrajnežev. Kmalu zatem sta samomorilska napadalca v drugem največjem tadžikistanskem mestu Hudžand zapeljala v policijsko postajo in ubila dva policista, 27 ljudi pa je bilo ranjenih, za kar je odgovornost prevzela do zdaj neznana islamistična skupina Jamaat Ansarullah. Dva dni zatem je bomba odjeknila v nočnem klubu v Dušanbeju, o spopadih so poročali z afganistansko-tadžikistanske meje, najhujši incident pa se je zgodil v dolini Rašt na vzhodu države, kjer je bilo v napadu na konvoj obrambnega ministrstva po uradnih podatkih ubitih 24, po neuradnih pa kar 40 vojakov.

Oblasti so tja napotile dodatne enote in težko orožje, uvedle so policijsko uro, prekinile pa so tudi vso mobilno telefonijo in internetni dostop. Incident so pripisali islamskim skrajnežem, kar opozicija zanika. »Pobeg iz najbolj varovanega zapora v državi je težko organizirati, zato sem prepričan, da za vsem skupaj stojijo oblasti. Z govoricami o Islamskem gibanju Uzbekistana, Al Kaidi ter skrajnežih iz Pakistana, Afganistana in Rusije želijo upravičiti kaos v Raštu. Sami so ga ustvarili, saj želijo ustrahovati ljudi. Režim pričakuje tudi finančno pomoč zahoda, ki ga močno vznemirjajo besede, kot so ekstremizem, terorizem, Al Kaida in Islamsko gibanje Uzbekistana,« je uradno različico zavrnil Dodojon Atovullojev, znani tadžikistanski novinar in voditelj opozicijskega gibanja Vatandor.

Da stvari niso tako preproste, menijo tudi zunanji opazovalci, med njimi ruski strokovnjak Aleksander Šuster. V članku z naslovom Tadžikistan na robu državljanske vojne zagovarja tezo, da je za radikalizacijo islamske opozicije precej odgovorna represivna politika tadžikistanskih oblasti. Ta je zaslužna za aretacije in mučenja predstavnikov Združene tadžikistanske opozicije in njihovih sorodnikov, vse hujši pritisk pa oblasti vršijo tudi proti znanemu politiku in teologu Akbarju Turajonzodu, nekdanjemu voditelju Združene tadžikistanske opozicije in dolgoletnemu podpredsedniku vlade.

Na muhi oblasti so se znašli tudi predstavniki vse bolj priljubljene Stranke islamske renesanse in v ječi se je pred kratkim znašel podpredsednik stranke Mahmadali Hajit, ki ga obtožujejo promocije v Tadžikistanu prepovedanega salafizma. Gre za gibanje, ki se je pojavilo konec 19. stoletja in se je v temelju zavzemalo za očiščenje islama, v zadnjem času pa se vse bolj radikalizira. Po mnenju avtorja je še zlasti nevarno, če bodo svoje sile združili veterani Združene tadžikistanske opozicije in afganistanski talibi, saj imajo oboji izjemne izkušnje, kar se tiče gverilskega bojevanja.

Polona Frelih


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

11/10/2010 clanek-1735197.md

Priporočam

Prva skupna mirovna operacija?

Dejanja povedo več od besed

Ustvarjalka in rešiteljica problemov

Velika (afganistanska) igra

Krepitev ruske vojaške navzočnosti

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Kandidat Stranke Resnica: Polona Frelih

Naš program: predvsem podpora našim državljanom in nikomur drugemu. Ne gremo v vojno, hranimo gotovino (brez digitalnega evra), živimo svobodno in zdravo brez obveznega cepljenja.

Glasuj za stranko Resnica (številka 10 na seznamu) in napiši Frelih. Na listi stranke sem na 2. mestu.

Polonca Frelih, stranka Resnica

Danes je tvoj glas naša moč! #zaSlovenijo