Moskva – Rusija še naprej pozorno spremlja dramatični razvoj dogodkov v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Premier Vladimir Putin je še v ponedeljek zavračal mednarodno histerijo na račun jedrske energije in zatrjeval, da bo ruska jedrska agencija Rosatom izpolnila načrte o gradnji dodatnih 12 jedrskih elektrarn, že torek pa je od Rosatoma, ministrstva za energijo ter ministrstva za naravne vire in okolje zahteval, naj v mesecu dni pripravijo analizo o varnosti omenjenih načrtov. Gre za prvi primer v zgodovini, da je visoki ruski predstavnik postavil pod vprašaj prihodnost jedrske energije v Rusiji, kjer obratuje devet jedrskih elektrarn, ki pridobijo 16 odstotkov vse v državi pridobljene električne energije.
Bolšoj teater je ena od največjih arhitekturnih znamenitosti ruske prestolnice in je lani praznoval 185. obletnico obstoja. Častitljivi jubilej Velikega gledališča, ki ga je zasnoval ruski neoklasicistični arhitekt Osip Ivanovič Bove, so v Rusiji skorajda spregledali. Najverjetneje zaradi zadrege, ki jo povzroča dolgotrajna obnova, zaradi katere njegovo pročelje že skoraj šest let prekriva ogromen pano. Po napovedih podjetja, zadolženega za obnovitvena dela, moskovske mestne oblasti ter vodstva gledališča, si bo zgodovinsko poslopje v novi preobleki mogoče ogledati še letos, ko naj bi v njem po dolgem času spet dvignili tudi gledališko zaveso. Previdnost je na mestu, saj so njegovo odprtje sprva napovedovali že za leto 2008, zaradi zastoja pri obnovi ter drugih z njim povezanih zgodovinskih nevšečnosti pa se ga je prijel vzdevek »prekleti teater«.
Moskva – Rusko vodstvo se je nemudoma odzvalo na tragedijo, ki je Japonsko prizadela v obliki potresa, cunamija in težav v jedrskih elektrarnah, pa čeprav so se s sosedo v zadnjem času zapletli v najhujši diplomatski spor v zadnjem desetletju. Zanetili so ga Kurilski otoki oziroma Severna ozemlja, kakor na Japonskem imenujejo vulkansko otočje v Pacifiku, zaradi katerega uradna Moskva in Tokio še zdaj nista podpisala mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta od druge svetovne vojne formalno še vedno v vojni. Srdit besedni dvoboj se je razvnel po obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilih novembra lani, kamor je stopil kot prvi ruski predsednik v zadnjih 65 letih.
Moskva – Le redki v Rusiji so pozabili na gala dobrodelni koncert, ki je bil decembra lani v sanktpeterburški Ledeni palači, za kar je zaslužen predvsem ruski premier Vladimir Putin. Dobil je stoječe ovacije, ko je v fraku in metuljčku na pianu odigral pesem Kje se začenja domovina iz znanega sovjetskega vohunskega filma, ki jo je pred tem prepeval tudi z ruskimi spečimi agenti, izgnanimi iz ZDA, v angleščini pa je zapel še uspešnico Louisa Armstronga Blueberry Hill.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joe Biden je končal tridnevni uradni obisk v Rusiji, kjer je pripravljal teren za bližnji obisk ameriškega predsednika Baracka Obame. V Moskvi se je srečal tako z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom kot s premierom Vladimirjem Putinom, obiskal je visokotehnološki center Skolkovo in se srečal s predstavniki človekoljubnih organizacij in civilne družbe, kar je pravzaprav že tradicija visokih ameriških obiskov. Človekove pravice so se v dialogu med Washingtonom in Moskvo sicer umaknile v ozadje, poudarek se je preselil na krepitev gospodarskih vezi.
Moskva – Na nogometnem stadionu v čečenski prestolnici Grozni, na katerem je bil med bombno eksplozijo leta 2004 ubit nekdanji čečenski predsednik Ahmad Kadirov, je bila v torek zvečer nogometna tekma desetletja. Na njej so se pomerili brazilski nogometni zvezdniki, ki so leta 1994 Braziliji prinesli naslov svetovnega nogometnega prvaka, med njimi Romario, Dunga, Cafu in Bebeto, ter ekipa Čečenije pod vodstvom proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. Čeprav so jim pomagali veterani svetovnega nogometa, kot so Oliver Kahn, Lothar Matthaeus ter Ruud Gullit, ki je letos prevzel vodenje ruskega prvoligaša Terek iz Groznega, so morali premoč priznati brazilskim zlatim dečkom. Zmagali so z rezultatom 6 proti 4.
Moskva – Na uradni obisk v Rusijo je pripotoval ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se bo danes srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, jutri ga bo sprejel ruski premier Vladimir Putin, gospodarske vezi med državama pa bo krepil med obiskom visokotehnološkega centra Skolkovo nedaleč od Moskve. Glavni namen visokega ameriškega obiska je dopolniti dosežke ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih, ki se je na pobudo ameriškega predsednika Baracka Obame začel pred dvema letoma. Doslej najpomembnejši rezultat je novi sporazum o krčenju zalog strateškega jedrskega orožja Start, ki sta ga Medvedjev in Obama podpisala aprila lani, veljati pa je začel po januarski ratifikaciji v ameriškem kongresu in obeh domovih ruskega parlamenta. Zdaj v Rusiji grozijo, da bodo iz sporazuma izstopili, če v skupnem protiraketnem ščitu ne bodo igrali enakovredne vloge kot Združene države Amerike.
Moskva – Estonija, z nekaj več kot 45.000 kvadratnimi kilometri najmanjša, z 1,3 milijona prebivalcev pa najredkeje poseljena država baltske trojke, je 1. januarja letos po zaslugi obsežnih reform in finančne discipline kot prva vstopila v evrsko območje. Z zatiskanjem pasu je postala celo država z najmanjšim javnim dolgom v Evropski uniji, med najnižjimi pa je tudi njen proračunski primanjkljaj, za kar so estonski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah nagradili desnosredinsko vlado premiera Andrusa Ansipa z zaupnico. Premierova Stranka reform je dobila 33 sedežev, njena koalicijska partnerica Unija Pro Patria in Res Publica pa se je uvrstila na tretje mesto in bo zasedla 23 sedežev. Skupaj bosta torej imeli 56 poslancev v 101-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je uvrstila glavna opozicijska Sredinska stranka, četrto mesto pa je pripadlo levosredinskim Socialnim demokratom.
Moskva – Nekdanji beloruski predsedniški kandidat Ales Mihaljevič, ki so ga skupaj s še šestimi beloruskimi predsedniškimi kandidati zaprli po množičnih opozicijskih protestih, ki so izbruhnili po lanskih predsedniških volitvah, je po izpustitvi iz pripora spregovoril o svoji kalvariji. Izpoved z naslovom Koncentracijsko taborišče v središču Minska je srhljiva pripoved o mučenju v celicah beloruske tajne službe KGB, o katerem je že seznanil Odbor Združenih narodov proti mučenju. Na podlagi njegovega pisma je estonska oblast Evropsko unijo pozvala k še ostrejšim sankcijam proti beloruskemu režimu. Poleg že uvedene prepovedi potovanja za predsednika Aleksandra Lukašenka in njegove tesne sodelavce pozivajo tudi k uvedbi gospodarskih sankcij proti beloruskemu režimu in njegovim pomagačem. Tudi vsem podjetjem, ki mu omogočajo, da se drži na oblasti.
