Od naše dopisnice

V veličastnem poslopju Bolšoj teatra že od njegove izgradnje pred skoraj dvesto leti gostuje Bolšoj balet in opera, ki ga je leta 1776 ustanovila carica Katarina Velika in je eden najstarejših in najbolj uglednih baletnih in opernih ansamblov na svetu. Leta 2005 so ga morali zapreti, saj je grozilo, da se bo sesul v prah. Desetletja so pročelju, stebrom in zidovom vtisnila globok pečat, zaradi živahne dejavnosti na odru pa so se začeli rahljati še temelji.­ Pri podjetju Summa Capital, kjer so pred dvema letoma v svoje roke prevzeli obnovo, so v začetku marca novinarski srenji že pokazali obnovljeni strop v barvi sinjega neba in z legendarnimi desetimi muzami ter pozlačene lože, ki so po devetmesečnem restavratorskem delu zažarele v novem sijaju. »Za obnovitev lož in ogromnega lestenca smo porabili kar pet kilogramov mozaičnega zlata,« je razkrila predstavnica podjetja Jevgenija Vasiljeva. »Devetdeset ­odstotkov restavracije je končane,« je na tiskovni konferenci, ki je potekala v obnovljeni zgornji gledališki loži, oznanil njen sodelavec Mihail Sidorov.

Gledališki delavci in ustvarjalci naj bi v prenovljenem poslopju začeli delati in vaditi že poleti, v prvi predstavi pa bo javnost menda lahko uživala v začetku oktobra. »Predvidevamo, da bomo prvo predstavo pripravili že 2. oktobra, za kar bomo storili vse, kar je v naši moči. Da bi se to zgodilo prej, si ne upam napovedovati,« je bil previden namestnik direktorja gledališča­ Anton Getman.

Boljševistični Bolšoj

Če je sanktpeterburški Marijinski teater vseskozi veljal za carskega, je bil Bolšoj vedno predvsem boljševističen, zato so v njem prevladovale predstave, ki so poveličevale moč in akcijo in so želele izpostaviti so-vjetsko umetniško superiornost. Ironično je eden največjih ­simbolov sovjetske in ruske umetniške slave precej prvotnega blišča in avtentičnosti izgubil prav po zaslugi boljševikov in njihovih arhitekturnih spodrsljajev.

Eden od največjih izzivov obnove je slaba akustičnost, ki se je izgubila, ko so leta 1930 v Moskvi zgradili podzemno železnico. Zdaj so povečali prostor, namenjen orkestru, kjer bo po novem lahko igralo kar 135 glasbenikov in bo premičen. Premičen bo tudi dvojni oder, ki bo tako kot nekoč nagnjen proti občinstvu, kar je pri gostujočih umetnikih znalo zbujati precej nelagodja. Novi načrti vključujejo tudi večje število podzemnih garderob, ki jih je doslej primanjkovalo.

Zamude zaradi poroznega terena

»Zastoji so nastali zaradi poroznega terena, zato smo veliko časa porabili za njihovo dodatno utrjevanje,« je tiskovna predstavnica gledališča Natalija Ivarova izpostavila ključni­ razlog za skoraj šest let trajajoča gradbena dela. Minister za kulturo Aleksander Avdjejev je v intervjuju za Izvestije s prstom pokazal na slabo vodenje projekta in njegovo zapletenost, saj je pri njem sodelovalo na desetine podizvajalcev in kar sedemsto gradbenih delavcev. Ambiciozen projekt restavracije bo stal kar 580 milijonov evrov in državni revizorji so glavnega izvajalca pred dvema letoma obtožili, da je cena obnove kar za šestnajstkrat presegla za to namenjen proračun, kar so pripisali njihovi malomarnosti in neučinkovitosti. Projekt se je poleg tega znašel v središču nepremičninskega škandala, moskovske mestne oblasti pa so zardevale tudi zaradi obtožb o poneverbi za obnovo namenjenih državnih sredstev, o čemer je tožilstvo lani sprožilo preiskavo.

Polona Frelih

𝕏   Facebook   Telegram   Viber