Večna ljubezenska zgodba Romea in Julije je bila premierno uprizorjena leta 1940 v gledališču Kirov, kot se je takrat imenovalo Mariinsko gledališče v Sankt Peterburgu. Po šestih letih so predstavo prenesli na oder moskovskega Bolšoj teatra in postala je paradni konj sovjetskega baleta. Mariinsko gledališče je včeraj v okviru Festivala Ljubljana v Cankarjevem domu še zadnjič nastopilo s to kultno baletno predstavo, ki sledi izvirni zasnovi.
Sankt Peterburg ni samo rojstno mesto ruskega predsednika Vladimirja Putina, ampak tudi nesporna ruska kulturna, intelektualna in turistična prestolnica. Še posebno med 11. junijem in 2. julijem, v času belih noči, ko sonce tako rekoč ne zaide, se po širokih avenijah tare turistov z vsega sveta. K obisku »Pitera«, kakor mu pravijo domačini, so jih pritegnili z odpravo vizumov za potnike s križark, ki se v mestu ne zadržijo več kot 72 ur. »S tem smo močno povečali število tujih turistov,« pojasnjuje Svetlana Petrova iz mestnega turističnega informacijskega centra.
Po lanskem premoru bo Ljubljano spet obiskal baletni ansambel Borisa Ejfmana, svetovno znanega ruskega koreografa: 9. in 10. septembra bodo ob zaprtju Festivala Ljubljana nastopili z osveženo ejfmanovsko klasiko – baletom Bratje Karamazovi. Slavni koreograf, ki je iz baleta ustvaril »prostranstvo besed,« je za Delo spregovoril o svoji umetniški poti in novi postavitvi baleta Bratje Karamazovi, ki ga bodo v Evropi premierno predstavili prav pri nas.
Enaindvajsetega februarja pred štiristo leti je bil ustoličen Mihail Romanov, prvi car iz dinastije Romanovih, ki je Rusiji vladala več kot tristo let. »Predstavniki dinastije Romanovih – Peter Veliki, Katarina Velika, Aleksander I. pa vse do zadnjega ruskega carja Nikolaja II. – so zaslužni, da je Ruski imperij postal ena največjih držav sveta. Vladavina Romanovih predstavlja zlato obdobje ruske civilizacije,« pravi ruski zgodovinar Jevgenij Pčjolov.
Moskva – Srečanje med Lakhdarjem Brahimijem, odposlancem OZN za Sirijo in namestnikoma ruskega zunanjega ministra ter ameriške državne sekretarke Mihailom Bogdanovom in Williamom Burnsom, ki je konec tedna potekalo v Ženevi, ni prineslo napredka.
Moskva – Na moskovskem sodišču se je nadaljevalo predhodno zaslišanje treh članic dekliške pankovske zasedbe Pussy Riot, ki so v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika med »pankovsko molitvijo« pozivale k koncu Putinovega režima.
Če je za slovensko postgravitacijsko umetnost in njenega kreatorja Dragana Živadinova prva domovina vesolje oziroma gravitacija 0, je na drugem mestu brez dvoma Rusija. V moskovskem centru Vinzavod so z večdnevnim informacijskim performansom odprli medijski festival Platforma, ki poteka pod okriljem ruskega ministrstva za kulturo.
Kijev – Na okrožnem sodišču v Kijevu bodo predvidoma danes razglasili sodbo proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z Rusijo za dobavo plina. Sojenje so prekinili konec septembra, domnevno zato, da bi predsedniku Viktorju Janukoviču omogočili najti rešitev, s katero bi utišal kritike EU in se hkrati izognil podobi poraženca. Poznavalci razmer so napovedovali, da bo to poskušal doseči z dekriminalizacijo 365. člena kazenskega zakonika, ki za zlorabo položaja predvideva zaporno kazen, a so poslanci vrhovne rade to možnost prejšnji teden zavrnili. To pomeni, da Timošenkovo v primeru obsodbe čaka od 7 do 14 let zapora. Pred razglasitvijo »zgodovinske sodbe« smo preverili razpoloženje v taborih njenih zagovornikov in nasprotnikov.
V Rusiji se spominjajo 20. obletnice neuspelega puča, s katerim je trdo jedro Komunistične partije poskušalo ustaviti reforme zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, ki so znane kot glasnost in perestrojka. Sovjetsko zvezo so poskušali ohraniti takšno, kot je bila, a je tudi zaradi njihove zarote že čez pet mesecev razpadla.
