Romantični ulični umetniki ali škandalozni provokatorji marginalci? To je vprašanje, ki si ga umetniška in siceršnja javnost zastavlja o projektih ruske umetniške skupine z zgovornim imenom Vojna. S provokativnimi, ironičnimi, absurdnimi, sarkastičnimi in pogosto seksualno eksplicitnimi akcijami bičajo rusko vladajočo elito in izpostavljajo žgoče probleme ruske vsakdanjosti, kot so rasizem, homofobija, totalitarizem, brezpravje in korupcija. Z »radikalno levičarsko politično akcijsko umetnostjo, katere cilj so pravice in svoboščine državljanov Rusije«, že od leta 2007 jezijo ruske oblasti, te so jim pred dvema mesecema dodobra pristrigle peruti.
Moskva – Lansko leto je prineslo precejšnje zbližanje med Rusijo in Poljsko, k čemur je pripomogel precej tragičen povod – aprilska nesreča poljskega predsedniškega letala pri Smolensku, v kateri so umrli nekdanji predsednik Lech Kaczynski in 94 drugih visokih poljskih državnih uradnikov. Namenjeni so bili na spominsko slovesnost v Katinu, kjer je sovjetska tajna policija leta 1940 pobila več kot 22.000 poljsikih častnikov in druge inteligence. Zgodovinske rane se celijo, sveže pa se znova odpirajo, za kar je poskrbelo zadnje poročilo ruske meddržavne letalske komisije, po katerem je za nesrečo kriva napaka pilota.
Moskva – Drugi sodni proces proti nekoč najbogatejšemu ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu, ki je bil tik pred novim letom zaradi kraje 218 ton nafte in pranja denarja v vrednosti skoraj 100 milijonov dolarjev, obsojen na dodatnih šest let zapora, še kar odmeva. O procesu so razpravljali tudi v pododboru evropskega parlamenta za človekove pravice, skupina poslancev pod vodstvom estonske poslanke Kristiine Ojuland iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo pa se je zavzela za uvedbo sankcij proti tistim, ki so odgovorni za nov sodni proces in dodatno kazen.
Moskva – V Rusiji bodo letos parlamentarne volitve, začela pa se bo tudi predvolilna kampanja pred predsedniškimi volitvami leta 2012, zato so pri spletnem časopisu Russia Profile organizirali razpravo o tem, ali se v največji državi na svetu obetajo politične spremembe, pod drobnogled pa so vzeli tudi gospodarske razmere s poudarkom na modernizaciji in zunanjo politiko. Napovedi so precej enotne, temeljna ugotovitev pa je, da bo daleč največje presenečenje letošnjega leta to, da ne bo večjih presenečenj. »Rusija bo še naprej živela na račun izvoza energentov, še naprej bo upravljala svojo demokracijo in krepila odnose z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike,« meni nemški strokovnjak Aleksander Rahr.
Mesta s precej romantičnim imenom Zvezdno mesto več desetletij ni bilo na nobenem zemljevidu, čeprav leži nedaleč od Moskve in se na zunaj v ničemer ne razlikuje od podobnih ruskih mest. Zato ker sodi med številna za javnost dolgo zaprta sovjetska mesta, v katerih so oblasti razvijale programe, s katerimi so med hladno vojno na vseh področjih poskušale prehiteti Zahod. V objemu gozda in skriti za visoko železno ogrado so sovjetski inženirji snovali sovjetski vesoljski program, tam pa je še zdaj Center za urjenje kozmonavtov Jurija Gagarina, zato je za obisk še vedno potrebno dovoljenje ruskih oblasti. Zanj za zajetno plačilo poskrbijo številne ruske turistične agencije, ki obljubljajo »nepozaben izlet v zibelko sovjetskega vesoljskega programa«. V Zvezdnem mestu, kjer še zdaj živijo ruski kozmonavti z družinami, je v tem trenutku težko videti kaj pretirano zvezdnega. Pročelja stavb žalostno propadajo, na zlata leta ruske kozmonavtike pa spominja le še spomenik Juriju Gagarinu, prvemu človeku, ki je poletel v vesolje, ter psički Lajki, njegovemu živalskemu ekvivalentu.
Moskva – Po beloruskih predsedniških volitvah 19. decembra, na katerih je s skoraj 80-odstotno podporo dobil že četrti mandat avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko, kar je na ulicah glavnega mesta obsodilo okoli 20.000 ljudi, se 10-milijonska Belorusija vrača v izolacijo, v kakršni se je znašla že po predsedniških volitvah pred petimi leti. Takrat je Evropska unija za Lukašenka in 40 drugih beloruskih visokih predstavnikov zaradi surovega obračuna z opozicijskimi protestniki uvedla prepoved potovanja, o podobnem ukrepu pa evropski diplomati razmišljajo tudi tokrat. Vzrok je še okrutnejši obračun s protestniki, ko je končalo za zapahi kar 600 ljudi, med njimi tudi skoraj vsi opozicijski predsedniški kandidati. Večina protestnikov je zdaj že na prostosti, z izjemo petih predsedniških kandidatov in 26 drugih domnevnih organizatorjev protestov, ki jim zaradi organizacije množičnih nemirov grozi do 15 let zapora.
Moskva – Na moskovskem Trgu zmage so se na silvestrovo odvile že tradicionalne demonstracije v podporo 31. členu ruske ustave, ki državljanom omogoča svobodo shajanja in združevanja. Čeprav so oblasti v nasprotju z lanskim tokratni novoletni shod dovolile, se je končal po enakem scanariju kot lani. Razlika je le ta, da so tokrat za zapahi namesto predsednice ruske Helsinške skupine Ljudmile Aleksejeve končali voditelj opozicijskega gibanja Solidarnost in nekdanji namestnik premiera Boris Nemcov, član liberalne stranke Jabolko Ilija Jašin, ustanovitelj gibanja Strategija 31 Konstantin Kosjakin in vodja Nacionalboljševistične stranke Eduard Limonov, ki je poskušal organizirati alternativno akcijo, za katero oblasti niso dale dovoljenja. Obsojeni so bili na večdnevne zaporne kazni, drugih 130 priprtih demonstrantov iz Moskve in Sankt Peterburga pa je že na prostosti.
Moskva – V Rusiji so vstop v novo leto zaznamovale številne zagate, zaradi katerih so nekateri visoki vladni uradniki prikrajšani za brezskrbne praznike, ki se v največji državi na svetu podaljšajo vse do 13. januarja, ko v skladu s pravoslavno tradicijo praznujejo še staro novo leto. Največ težav povzroča že pregovorno pasja ruska zima in zaradi sneženja in močnega vetra se v moskovski regiji spoprijemajo z izpadom električne energije, zaradi česar so ponekod že razglasili izredne razmere. Brez elektrike so ostali že okrog božiča, ko je osrednji del Rusije zajel leden dež, kar je največ težav povzročilo v letalskem prometu. Ruske letalske družbe so nov udarec doživele že 1. januarja, ko je med vzletom na letališču Surgut v Sibiriji eksplodiralo potniško letalo Tupoljev 154, zaradi česar so morale ruske letalske družbe prizemljiti najbolj zastarela letala.
Moskva – Ukrajinska kampanja za odpravo korupcije na najvišji ravni, ki jo je sredi decembra napovedal predsednik Viktor Janukovič, se je nadaljevala tudi med novoletnimi prazniki. Nekdanja premierka Julija Timošenko je bila zadnjega dne prejšnjega leta uradno obtožena zlorabe položaja, že pred tem pa so za zapahi končali nekateri njeni nekdanji sodelavci. ZDA in EU pri tem izražajo bojazen, da je to pravzaprav politični obračun z opozicijo.
