V Rusiji se bodo praznični dnevi tudi letos raztegnili do starega novega leta, ki je po pravoslavni tradiciji 13. januarja, in med več kot dva tedna dolgimi novoletnimi počitnicami se prebivalci Moskve predajajo predvsem zimskim radostim. V letu športa, za kar so v ruskem glavnem mestu razglasili leto 2011, mestne oblasti prebivalcem ponujajo brezplačno drsanje in smučanje, zato so odprli kar 654 športnih objektov, med njimi 177 drsališč, 181 prog za tek na smučeh, 81 smučišč ter 205 športnih stadionov. Mestni parki, v katerih med drugim ponujajo vožnjo s pasjo vprego in konjički, sankanje in hokejska prvenstva, najmlajše pa zabavata dedek Mraz in Sneguljčica, od jutra do večera kipijo od vrveža.

Dolge vrste se vijejo tudi pred največjim muzejem ledenih skulptur v Evropi, ki so ga v začetku decembra odprli v parku Sokolniki, ter v parku Memorialnega muzeja kozmonavtike, kjer je tradicionalni mednarodni festival ledenih skulptur v letu 50. obletnice prvega človeškega poleta v vesolje posvečen kozmonavtiki.

Največji ledeni muzej v Evropi

Junaki iz risank, žuželke, vesoljci, pingvini, mitološki liki in razkošna dnevna soba, v kateri stojijo umetelna postelja, miza, na kateri se bohoti posoda s sadjem, ogledalo in kamin. Vse to je v ledeni izvedbi razstavljeno v največjem ledenem muzeju v Evropi, ki se razteza na 700 kvadratnih metrih in bo v paviljonu številka 11 moskovskega parka Sokolniki odprt do konca prihodnjega leta. Tako pozimi kot poleti, saj z zamrzovalniki v prostoru ohranjajo temperaturo od –5 do –12 stopinj, ki seveda niha glede na število obiskovalcev. V tem času bo razstava svojo podobo zamenjala štirikrat, k izdelovanju ledenih skulptur pa so povabili številne svetovno priznane umetnike.

Profesionalna kiparja sta tudi ustanovitelja muzeja Pavel Milnikov in Bagrat Stepanjan, ki ju sicer bolj kot bron, kamen in les privlačijo led, sneg in pesek, iz česar že od mladih nog izdelujeta hitro minljive umetnine. Milnikov je dobitnik številnih mednarodnih priznanj za najboljšo ledeno, snežno ali peščeno skulpturo. Za ledenega zajca je pri rosnih 12 letih prejel svojo prvo nagrado, sladoled, ki se je tako kot njegova umetnina kaj hitro stopil med njegovimi prsti. Čez dvajset let je vendarle našel rešitev. »Ko smo skulpture postavili v parku ali na ulici, je bila njihova življenjska doba največ dva, tri mesece. Zdaj teh težav nimamo več. V muzeju je mraz vse leto,« zadovoljno pravi Milnikov.

V Rusiji na srečo ne primanjkuje surovin, potrebnih za takšno umetnost. Za izdelavo razstavljenih stvaritev so porabili kar 800 ton ledu, ki so ga s tovornjaki pripeljali iz Sibirije, ter 200 ton moskovskega snega, kar je količina, s katero je mogoče prekriti manjšo ulico.

Pred muzejem, v katerem je tudi ledena restavracija, kjer hrano strežejo na ledenih krožnikih, se že od odprtja tare obiskovalcev. Tistim bolj zmrznjenim že pri vratih ponudijo do tal segajoča topla oblačila in ledena avantura se lahko začne. Otroke pritegnejo predvsem ledeni gradovi in dinozaver, ki sta ga iz ledu in snega izdelala bolgarska umetnika Ruslan Korovkov in Irina Taflevska, odrasli pa se ne morejo upreti, da se ne bi zleknili na ledeno posteljo ali fotografirali za bogato obloženo ledeno mizo. Izjemne pozornosti je deležna tudi velika skulptura Jožefa in Marije, ki se sklanjata nad Jezusom. »Zelo sem navdušen nad odzivom,« je nad svojim umetnostnim otrokom navdušen Milnikov.

Muzej je trenutno največja atrakcija parka Sokolniki, ki so ga odprli leta 1878 in v katerem je ruska aristokracija nekoč lovila sokole, zdaj pa je že dolgo na voljo tudi navadnim smrtnikom. Živahen je predvsem poleti, ko se tam sprehajajo mamice z vozički, otroci se podijo na električnih avtomobilčkih, najstniki streljajo glinaste golobe in se vrtijo na vrtiljakih. Če bo letošnje poletje tako peklensko vroče, kot je bilo lansko, se bodo po novem lahko ohladili v ledenem muzeju.

V led ujeti neznani svetovi

Da Rusi obožujejo led in sneg, dokazuje tudi vrvež na tradicionalni Mednarodni razstavi ledenih skulptur, ki je letos posvečena vesolju, natančneje še neraziskanim svetovom. Večina od stotih razstavnih eksponatov, za katere so porabili 500 ton ledu, govori o zgodovini sovjetskega vesoljskega programa. Na ogled je desetmetrska ledena kopija legendarnega sovjetske rakete Vostok, ki je v vesolje ponesla prvega človeka, ter raketoplana Buran v velikosti več kot pet metrov, v led pa so ujeli še podobe znanih sovjetskih kozmonavtov.

Prava paša za oči so tudi neznani svetovi skozi oči umetnikov ter junaki znanstvenofantastičnih uspešnic, kot so Vojna zvezd, Pandora, Solaris in Avatar. »Poglej, Neytiri in Jake,« opozori mlad fant svojo spremljevalko. Za še bolj vesoljski učinek zvečer poskrbi na desetine pisanih reflektorjev. »Počutim se, kot da bi se vrnil v otroštvo. To je zame praznik,« je navdušen obiskovalec Sergej.

Le nekaj dni pred odprtjem razstave je Moskvo prizadel ledeni dež, vendar je umetninam prizanesel, saj organizatorji dobro vedo, kako poskrbeti zanje. »Izdelke zavarujemo s suhim ledom, poleg tega se nikoli ne bojimo v roke vzeti motorne žage,« skrivnost razkrije organizator razstave Oleg Černisov. Do konca razstave, ki se izteče februarja, bodo izdelali še več skulptur, za obiskovalce pa so odprli tudi obrtniško delavnico. Pri izdelavi skulptur so sodelovali umetniki iz Moskve, Sankt Peterburga, Jekaterinburga in Arhangelska ter Belorusije, Poljske, Združenih držav Amerike, Finske, Ukrajine in Uzbekistana.

Razstavo že od leta 1990 pripravljata ruska Zveza za ledene, snežne in peščene skulpture ter kulturni center Bjugovej, ki svoje storitve tudi uspešno trži. »Dekorativne ledene skulpture so znak velikega spoštovanja do gosta ter prefinjenosti in prestiža. Oblikovane kot uporabni predmeti vam bodo pomagale v pravi luči postreči pijačo, morsko hrano, sadje in sladoled. V kombinaciji s svežim cvetjem, svečami, baloni in pirotehniko boste poskrbeli za nepozabnost vašega dogodka,« so svojo ponudbo povzeli v jeziku novih ruskih bogatašev, ki so seveda njihove najbolj zveste stranke.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber