Logo

Leninova stara oblačila

V Rusiji imajo dolgo tradicijo praznovanj 1. maja, ki ga je gonilna sila boljševistične revolucije Vladimir Ilič Lenin kot dan delavskih demonstracij in boja začel popularizirati že leta 1896. Nelegalno so ga praznovali že pred tem, prvič leta 1890, in sicer pod imenom dan mednarodne solidarnosti z delavci. Prvi uradni majski shod je bil leta 1917, ko je na ulicah zadonelo: »Vsa oblast Sovjetom!«


 

Na prvi majski dan po ruskih mestih še dandanes zaplapolajo rdeče zastave, ljudje pa si na prsi pripnejo rdeče nageljne. Odkar so praznik po razpadu Sovjetske zveze preimenovali v praznik pomladi in dela, se vrste demonstrantov vztrajno redčijo. Na ulicah prevladujejo upokojenci in ostareli komunisti, ki še zdaj pozivajo k socialno pravičnejši ureditvi, za mlajšo generacijo so prvi majski dnevi predvsem priložnost za kratek oddih. Kar 22 odstotkov Rusov ga je preživelo na svoji dači, štiri odstotke si je privoščilo izlet v domovini, tri odstotke državljanov je dopustovalo v tujini, je pokazala raziskava portala SuperJob.ru.

»Zakaj so bila majska praznovanja leta 1890 v Harkovu tako pomembna?« si je Lenin že na začetku kariere zastavil retorično vprašanje. Eden največjih mojstrov množične manipulacije je takoj ponudil odgovor: »Zaradi množične udeležbe delavcev na protestih, množičnih uličnih zborovanjih, zahtev po osemurnem delovniku in političnih svoboščinah, ki so se pojavile na letakih in njihovega revolucionarnega značaja.« Kakor hitro je vajeti prevzel v svoje roke, je pozabil na svoje zaveze. Pod njegovo taktirko so morali vsi državljani sodelovati v boljševističnem delavskem eksperimentu, sicer so jih usmrtili. Vsak dan so garali od 14 do 16 ur, za kar so prejeli skromnih 26 rubljev, to ni zadostovalo niti za kruh, ki je stal 170 rubljev.

Ne glede na to obiskovalci z vseh koncev Rusije med prvomajskimi prazniki še zdaj zelo radi obiščejo Leninov mavzolej v središči Moskvi. Letos to ne bo mogoče, saj bodo vrata grobnice zaprta do 9. maja, ko bodo v ruskem glavnem mestu z razkošno parado proslavili dan zmage nad nacistično Nemčijo. Moskovska mestna oblast je sprva načrtovala, da bodo v tem času v središču mesta postavili stojnice, na katerih bi glorificirali Leninovega naslednika in še hujšega tirana Josipa V. Stalina, a so načrte zaradi velikega nasprotovanja dela javnosti v zadnjem trenutku preklicali. Stalin je sicer že brez tega v Rusiji precej bolj priljubljen od Lenina, ki počasi tone v pozabo.

Na ulice komaj 11 odstotkov državljanov

Rusko glavno mesto je edina evropska prestolnica, v kateri stoji mavzolej komunističnega voditelja. Ostali trije so v Aziji, in sicer v Pekingu, Hanoju in Pjongjangu. Pred granitno rdečo grobnico na Rdečem trgu so se nekoč vile kolone »komunističnih vernikov«, danes pa je obiskovalcev precej manj. V notranjosti še zdaj vlada skorajda religiozno razpoloženje, ki je posledica številnih pravil oziroma prepovedi. Med ogledom mumificiranega trupla se obiskovalci ne smejo ustavljati, pogovarjati, nositi pokrivala, jesti, piti, fotografirati in imeti rok v žepu.

Precej večja gneča že nekaj časa vlada na drugi strani trga, v znamenitem supermarketu Gum, kjer so police v socializmu bolj ko ne samevale, zdaj pa se tam tare butikov prestižnih blagovnih znamk. Lenin se zagotovo obrača v grobu! Sam je namreč živel precej skromno, njegova edina slabost so bile po meri krojene obleke iz izjemno kakovostne švicarske svile, ki jih je vzljubil med dolgoletnim prostovoljnim izgnanstvom v Švici, kamor se je umaknil leta 1905 in se vrnil po oktobrski revoluciji leta 1917. Zaradi gospodarske krize je mumificirano Leninovo truplo lani ostalo brez nove obleke, ki so jo posebej zanj vsaka tri leta naročili v Švici; uprava mavzoleja skupaj komajda spraskala sredstva za nujno potrebno balzamiranje.

Še bolj dramatično so krizo občutili ruski delavci, saj je nezaposlenost lani narasla na kar 8,9 odstotka. Čeprav je rusko gospodarstvo letos že pokazalo znamenja okrevanja, se stvari le počasi vračajo na stare tire. Kljub nič kaj rožnatim razmeram na ruskem trgu dela, večjih prvomajskih protestov ni bilo, saj praznik počasi izgublja politični naboj. Po raziskavi neodvisnega centra za raziskavo javnega mnenja Levada se je letošnjih prvomajskih zborovanj udeležilo komaj 11 odstotkov držav-ljanov, protestno aktivni so bili predvsem upokojenci in posamezniki v starostni skupini od 40 do 55 let s srednjo šolo, majhno kupno močjo in s stalnim bivališčem v manjših provincialnih mestih. Kar 14 različnih zborovanj so pripravili v Moskvi, na njih pa se je po oceni organizatorjev zbralo nekaj več kot 40.000 ljudi. Za njihovo varnost je skrbelo 4500 policistov.

V senci 65. obletnice zmage nad fašizmom

Letošnja prvomajska praznovanja so povsem zasenčile priprave na razkošno vojaško parado ob 65. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo, ki jo bodo v Moskvi pripravili 9. maja. Moskovske mestne oblasti so najprej napovedovale, da bodo v tem času mesto prelepili s posterji Josipa V. Stalina, s čimer so želeli poudariti njegovo vlogo v II. svetovni vojni. Zaradi protestov človekoljubnih organizacij, ki so med drugim opozarjale, da bi bilo ob bolj razumnem voditelju sovjetskih žrtev v drugi svetovni vojni precej manj, kot jih je zahtevala Stalinova politika Niti koraka nazaj, so načrte v zadnjem trenutku spremenili.

»Odločili smo se za mesta, kjer se najpogosteje zbirajo vojni veterani. Ker je vreme nepredvidljivo, je bolje, da je razstava v vojaških muzejih,« je pojasnila namestnica župana Ljudmila Švecova. V resnici naj bi ukaz prišel z ruskega političnega vrha, ki je po nesreči poljskega predsedniškega letala na poti na slovesnost v Katinskem gozdu, kjer so pokopane poljske žrtve Stalinovih čist, precej jasno obsodil zločinski režim. Še leta 2008 je Stalin na natečaju Ime Rusije, ki ga je po zgledu britanske lestvice 100 največjih Britancev pripravila državna televizijska postaja Rossija, dosegel tretje mesto, brez posredovanja pa bi menda celo zmagal. Ne gre pozabiti, da je pot za njegovo politiko tlakoval Lenin, prvi diktator 20. stoletja, ki je na omenjeni lestvici na šestem mestu. Njegov boljševistični eksperiment je trajal 70 let in v njem je umrlo na milijone ljudi.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

2/5/2010 clanek-1673365.md

Priporočam