Minsk – Jutri bodo v Belorusiji predsedniške volitve, na katerih se bo za še en mandat potegoval »večni« predsednik Aleksander Lukašenko, ki je na oblast že od leta 1994, z njim pa se bo pomerilo doslej največ opozicijskih kandidatov – devet. Ti so imeli po mnenju opazovalcev tudi največ možnosti za »demokratično predvolilno kampanjo« v vsej zgodovini predsedniških volitev v Belorusiji. Ne glede na to se Lukašenku obeta zmaga že v prvem krogu, saj ga po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira kar 71,8 odstotka volivcev. O beloruski politični realnosti smo se pogovarjali z Aleśem Łahviniecom, profesorjem politologije na Evropski univerzi za humanizem v Minsku, ki je hkrati tudi politični svetovalec daleč najbolj znanega beloruskega opozicijskega politika Aleksandra Milinkeviča iz opozicijskega gibanja Za svobodo. Ta se je na predsedniških volitvah leta 2006 z Lukašenkom pomeril kot skupni kandidat opozicije, tokrat pa je vrgel puško v koruzo, ker da je volilni rezultat, tako kakor vedno, vnaprej določen.
Moskva – »Nič dobrega ne pričakujem,« se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev med obiskom v Šanghaju odzval na vprašanje, kaj pričakuje od decembrskih predsedniških volitev v Belorusiji. Takoj zatem se je potegnil nazaj in dejal, da je bila vse skupaj šala. A v vsaki šali je tudi zrno resnice, je novinar beloruskega časopisa Solidarnost zapisal na spletni strani opozicijske stranke Hartija'97. V članku z naslovom Potem ko je odstavil enega »Luja«, je Medvedjev pozdrav poslal še drugemu, se sprašuje, ali beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka čaka podobna usoda kakor njegovega najtesnejšega ruskega zaveznika, nekdanjega moskovskega župana Jurija Lužkova. O obeh so na ruskih državnih televizijah predvajali kompromitirajoče oddaje, oba pa sta menda dobila tudi ponudbo, da se prostovoljno poslovita: »V političnih koloarjih so se pojavile informacije, da se je pri nas pred kratkim mudil visoki gost iz Moskve. Namignil je, da to, kar Kremelj počne z voditeljem Belorusije, še ni prava vojna. Spoznal jo bo, če se bo odločil za ponovno kandidaturo.«
Moskva – Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je znašel v sila nerodni situaciji. S svojo protirusko retoriko, nepriznanjem samostojnosti gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije ter osebnimi žalitvami na račun ruskega premierja Vladimirja Putina, ki ga je označil za »glavnega sovražnika ruskega naroda«, je kot kaže dokončno zapravil naklonjenost glavnega sponzorja – Rusije. Ta je svoji sosedi s pomočjo kreditov ter poceni nafte in plina omogočala, da je ostala v izolaciji, zdaj pa se je morala po pomoč zateči k Evropski uniji, ki v zameno zahteva korenite demokratične reforme.
Moskva – Dva dni po deseti obletnici podpisa sporazuma o ustanovitvi rusko-beloruske unije sta se v Kremlju srečala ruski in beloruski predsednik Dmitrij Medvedjev in Aleksander Lukašenko. Glavni temi pogovorov sta bili krepitev gospodarskega sodelovanja, še zlasti po prvem januarju 2010, ko bo začela veljati carinska unija med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, in vojaško sodelovanje med sosedama. Sogovornika sta podpisala tudi deklaracijo, ki med drugim obravnava dosedanje integracijske dosežke. Ti so precej pičli in unija kar ne more zaživeti.
