Od naše dopisnice

»Poleg ceremonialnega pričakujem od srečanja tudi konkreten učinek,« je na predvečer sestanka izjavil Lukašenko, ki si od tega veliko obeta. V zvezi z ustanovitvijo carinske unije se nadeja, da bo Belorusija oproščena davka na uvoz ruske nafte, nadaljevanje ruskih plinskih pošiljk po najbolj ugodni ceni in izplačilo zadnjih 500 milijonov dolarjev od skupaj dveh milijard dolarjev vrednega posojila, ki ga je Rusija Minsku odobrila lani. Lukašenko denar krvavo potrebuje, saj se bo leta 2011 vnovič potegoval za predsednika, predvolilno kampanjo pa namerava spet graditi prav na obljubi o gospodarski rasti.

Rusija ima Belorusijo za svojo največjo zaveznico, zato je do nje izjemno darežljiva. »V preteklih desetih letih nas ni nihče tako uspešno molzel kakor prav Belorusija,« je med nedavnim evropskim forumom v Minsku pripomnil ruski finančni analitik Sergej Čalij. Ta napoveduje, da se bodo ruske dividende zaradi globalne krize sicer nekoliko zmanjšale, bodo pa še naprej precej velikodušne. Veliko je sicer odvisno od tega, ali bo Belorusija privolila v ruske zahteve po priznanju gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije.

Za zdaj se je temu odločno upirala in tudi zato sta se sosedi v zadnjem letu največ prepirali. Svojo vzdržljivost sta preizkušali v plinski, mlečni in mesni vojni, zaradi katerih je blagovna menjava med državama precej upadla. Za primerjavo: od januarja do oktobra 2008 je znašala 30 milijard dolarjev, v enakem obdobju letos pa le še 19 milijard. Še bolj vznemirljivo je, da je Belorusija prodala na ruski trg kar za 40 odstotkov manj svojih izdelkov.

Trenja so vplivala tudi na javno mnenje, ki je prvič v desetih letih skeptično do skupne države z enotno valuto, predsednikom in parlamentom: 55 odstotkov Belorusov ji nasprotuje, petina jih je za, drugi pa so neopredeljeni.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber