Moskva – Ko se je Slovenija z Rusijo pogajala o pristopu k plinovodu Južni tok, so se pri ruskem plinskem velikanu Gazpromu dosledno izogibali komentarjev. Zdaj, ko je medvladni sporazum podpisan, so poudarili pomembnost slovenskega podpisa, ki je po njihovih navedbah okrepil Gazpromov položaj v Evropi in mu omogočil dostop na italijanski trg, slovenski trg pa je s tem postal bolj predvidljiv, stabilen in zanesljiv. Lahko bi rekli, da so včeraj postali nekoliko bolj zanesljivi evropsko-ruski energetski odnosi sploh. Moskva in Bruselj sta namreč podpisala memorandum o zgodnjem obveščanju v primeru prekinitev v dobavah plina in drugih energentov.
Moskva, Ljubljana – Glede na velike odmeve ob imenovanju novega ruskega veleposlanika v Sloveniji Dokuja Zavgajeva smo izjavo o tem dobili tudi od Olega Orlova, predsednika Memoriala, letošnjega dobitnika nagrade Saharova, ki je za smrt borke za človekove pravice Natalije Estemirove obtožil proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. Ta je proti njemu vložil tožbo zaradi klevetanja in jo tudi dobil.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je za novega ruskega veleposlanika v Sloveniji imenoval prvega proruskega čečenskega predsednika Dokuja Zavgajeva. Na ta položaj je bil izbran s predsedniškim odlokom, sprejetim 23. septembra, ki so ga že objavili tudi na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva.
Moskva – Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar končuje dvodnevni delovni obisk v Belorusiji, kjer si je prizadeval za krepitev dvostranskega političnega in gospodarskega sodelovanja. V vlogi predsedujočega odboru ministrov Sveta Evrope je odprl tudi informacijsko točko Sveta Evrope. Namenjena je promociji človekovih pravic in demokracije ter odpravi smrtne kazni, kar so tudi glavne vrednote te mednarodne organizacije. Belorusija ni članica Sveta Evrope, saj so leta 1998 zaradi nespoštovanja demokratičnih načel in kršenja človekovih pravic, njeno prošnjo za članstvo suspendirali.
Moskva – Ruski mediji so ves konec tedna na veliki zvon obešali dogovor, po katerem si bosta 55-odstotni delež Opla razdelila največja ruska državna banka Sberbank in kanadsko-avstrijski izdelovalec avtomobilskih delov Magna, ki je bil v svoji poslovni zgodovini tesno povezan z Rusijo, z njo pa ima velike načrte tudi v prihodnosti. Sberbanka ima v poslu vlogo financerja, v njem pa kot industrijski partner nastopa še ruska tovarna avtomobilov GAZ, znana predvsem po svojem sovjetskem modelu Volga. Po dogovoru naj bi GM v Oplu obdržal 35-odstotni delež, zaposleni 10-odstotni, Sberbanka in Magna pa naj bi dobili 35- oziroma 20-odstotni delež.
Moskva – Minister za promet in podpredsednik SD Patrick Vlačič je v ponedeljek na uradni obisk v Moskvo pripotoval s koalicijskim kolegom iz stranke Zares in ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom, ki se je v rusko prestolnico prišel pogajat o gradnji plinovoda Južni tok. Na vprašanje, ali sta si na letalu čas krajšala tudi s pogovorom o krizi, ki je prav v času njunega obiska razdvajala koalicijo, je priznal, da je bilo res tako.
Moskva – Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je končal dvodnevni delovni obisk v Ruski federaciji, kjer se je mudil kot prvi predstavnik nove vlade. Ne pa tudi zadnji. Slovenija je namreč zelo zainteresirana za krepitev odnosov z Rusijo, zato mu bodo v kratkem sledili še drugi, je poudaril Samuel Žbogar. Ta se je v Moskvi srečal s predsednikom odbora za zunanjo politiko v ruski dumi Konstantinom Kosačovom in ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Lavrovom, s katerim sta podpisala program posvetovanj med obema ministrstvoma v letošnjem letu, pogovarjala pa sta se tudi o skorajšnjem slovenskem predsedovanju odboru ministrov Sveta Evrope ter slovenskem sodelovanju pri ruskem plinskem projektu Južni tok.
Moskva – Rusija je sprožila diplomatsko pobudo, s katero želi pri evropskih državah doseči, da bi na svoja pleča prevzele stroške plinskega spora in aktivneje posegle v njegovo reševanje. Ruski premier Vladimir Putin se je tako zavzel za ustanovitev evropskega plinskega konzorcija, ki bi poravnal stroške tehničnega plina, brez katerega obnovitev pošiljk Evropi ni mogoča, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa meni, da gre za mednarodni problem, ki zahteva aktivnejšo vlogo evropskih držav.
Moskva, Bruselj – Na postajo za merjenje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino sta že prispela prva dva opazovalca – predstavnik francoskega energetskega podjetja GDF Suez in nemškega E.ON Ruhrgas. »Čim prej želimo začeti nadzorovati, vendar to ne gre v uri ali dveh,« je bil stvaren nemški opazovalec. Tega so ruske oblasti skupaj s francoskim kolegom eno uro zadrževale na mejnem prehodu z Rusijo. »Ne vem, koga naj pokličem, če bom še kdaj imel podobne težave. Francoskega predsednika Sarkozyja?« se je pošalil francoski strokovnjak. Dogovor o opazovalni misiji, ki je večinoma rezultat osebnega prispevka češkega premiera Mireka Topolaneka, predvideva, da bodo EU, Rusija in Ukrajina prispevale vsaka po 25 opazovalcev, poleg tega pa sta Rusija in Ukrajina privolile v nekakšno izmenjavo opazovalcev, kar pomeni, da bodo lahko ukrajinski potovali v Rusijo in nasprotno.
Moskva – Ko sta direktor Gazproma Aleksej Miller in direktor Naftogaza Oleh Dubin v Bruslju izrazila pripravljenost na obnovitev pošiljk plina, pri čemer je Rusija poudarila, da bo to storila takoj, ko bodo v Ukrajino prispeli mednarodni opazovalci, si je Evropa oddahnila. Kmalu zatem se je pokazalo, da stvari vendarle niso tako rožnate. V Bruslju namreč niso dosegli sporazuma o evropski opazovalni misiji. O tem kdo je za to kriv, je več mnenj. Evropska komisija in češko predsedstvo vztrajata, da je podpis sporazuma zavrnila Rusija, pri Gazpromu trdijo, da je to storila Ukrajina, ruski predsednik Vladimir Putin pa je v svoji rezidenci Novo Ogarjevo izrazil obžalovanje, ker evropska komisija o tem ni hotela podpisati sporazuma.