Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom od Ukrajine vnovič neizprosno zahteva poplačilo že dobavljenega plina Ukrajini, zaradi česar je na obzorju nova plinska vojna, kakršna je pred dvema letoma prizadela vso Evropo. Spor je izbruhnil minuli četrtek, ko je Gazprom Ukrajino obtožil, da ni pripravljena plačevati dražjega ruskega zemeljskega plina, ki ga prejema od začetka letošnjega leta. Ukrajina od Gazproma običajno dobiva cenejši plin iz Srednje Azije, ki stane 179,5 dolarja za 1000m3, toda poceni plina je zaradi hude zime v državah dobaviteljicah začelo primanjkovati. Izpad je Gazprom nadomestil s svojim plinom, ki pa stane 314,7 dolarja za tisoč kubičnih metrov.
Moskva – Pred tednom dni se je iztekel rok za vložitev kandidatur za članstvo v svetu direktorjev ruskega plinskega monopolista Gazproma, ki mu za zdaj še predseduje najverjetnejši bodoči ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Na tem mestu ga bo, kot vse kaže, nasledil ruski premier Viktor Zubkov, čigar usoda je negotova, vse odkar je Putin sredi decembra objavil, da namerava po koncu drugega predsedniškega mandata prevzeti funkcije premiera.
Moskva – Za tiste, ki poznajo rusko poslovno okolje in si upajo tvegati, je Rusija brez dvoma dežela neizčrpnih poslovnih priložnosti, letošnje leto pa bo po napovedih analitikov še posebno bleščeče. Borzni indeks RTS, ki je lani sicer zaostal za svojim dosedanjim rekordom 2360 točk, naj bi se namreč letos povzpel v neslutene višave. Napovedi se gibljejo med 2690 in magičnimi 3000 točkami.
Moskva – Slovenski veleposlanik v Moskvi Andrej Benedejčič in namestnik ruskega ministra za finance Sergej Storčak bosta v torek ob 11. uri po lokalnem času na ruskem finančnem ministrstvu podpisala sporazum o vračanju ruskega klirinškega dolga, so nam v ponedeljek sporočili s slovenskega veleposlaništva v Moskvi. Sporazum sta slovenska in ruska stran parafirali konec lanskega leta in predvideva povračilo nekaj več kot 129 milijonov dolarjev v blagu in storitvah ter v treh letih. Zgodba, ki se je vlekla več kot 15 let, je s tem končana.
Moskva – Kargo oddelek nemškega letalskega prevoznika Lufthansa je v začetku meseca neprijetno presenetila prepoved letenja v ruskem zračnem prostoru. Zdaj naj bi Rusija in Nemčija po nekaterih virih vendarle dosegli začasen dogovor. Nemški transportni minister Wolfgang Tiefensee je včeraj sporočil, da je Rusija podaljšala pogodbo o preletih do konca februarja prihodnje leto. Ruska stran za zdaj zanika dogovor in poudarja, da bo treba na njeno odločitev počakati do prihodnjega tedna. Aage Dunhaupt, Lufthansin direktor za stike z javnostmi, je priznal, da bi trajna prepoved Lufthanso močno prizadela, najverjetneje bi morali odpraviti nekatere proge. »To bi močno vplivalo tudi na nemški izvoz,« je dodal.
Moskva – Ruska vlada, proizvajalci hrane in predstavniki večjih trgovskih verig so dosegli sporazum o zamrznitvi cen nekaterih živilskih proizvodov in ga po še nepotrjenih informacijah včeraj tudi podpisali. Vlada Viktorja Zubkova se je za ta korak odločila zaradi rastoče inflacije, ki je presegla načrtovanih osem odstotkov in se je že povzpela na deset odstotkov. Gonilo njene rasti so prav cene nekaterih živil, ki so septembra začele skokovito rasti. Še najbolj je bilo – zaradi svetovnega dviga cen kmetijskih proizvodov – podražitve opaziti pri mlečnih izdelkih. Mleko se je denimo v zadnjem mesecu podražilo za 7,2, maslo in siri pa za kar 13,5 odstotka. Rusija je bila zadnja leta sicer deležna pohval zaradi uspešnega upiranja inflacijskim pritiskom.
Moskva – S sedeža ruskega plinskega monopolista Gazproma so v torek sporočili, da je plinski spor z Ukrajino dokončno rešen. Dogovor sta sklenila predsednik uprave Gazproma Aleksej Miller in ukrajinski minister za energetiko Jurij Boika, podpisala pa ukrajinski premier Viktor Janukovič in ruski premier Viktor Zubkov. Sporazum predvideva povrnitev dolga, ki po besedah premiera Zubkova ne znaša le 920 milijonov evrov, kolikor je Rusija od Ukrajine terjala do zdaj, ampak kar 1,4 milijarde evrov.
Moskva – Ruska podjetja bodo imela pri sklepanju pogodb o povojni obnovi Iraka prednost, je med sredinim obiskom v Moskvi namignil iraški zunanji minister Hošjar Zevari. Rusija, ki je zainteresirana predvsem za vstop v iraški energetski sektor, kjer jo zanimajo zlasti vlaganja v naftno industrijo, bo več milijonov dolarjev vredne pogodbe sicer lahko začela podpisovati šele, ko bo Iraku odpisala 90 odstotkov dolga, kar znese približno devet milijard dolarjev. K odpisu dolga se je zavezala že kot članica Pariškega kluba, nato pa je odpis pogojevala z realizacijo nekaterih poslov v Iraku.
