Od naše dopisnice

Seznam blaga in storitev, s katerimi bo Rusija vrnila dolg, ki znaša 129.198.183,88 dolarja, vključuje gospodarske storitve, opremo za industrijo in vojaško opremo, obstaja pa tudi možnost pri investicijah v energetiki. Zaradi nasprotovanja Rusije, ki poplačilo v surovinah in borznem blagu zavrača, je vračanje v nafti izključeno. Dogovorjeni seznam blaga in storitev sicer ni sestavni del sporazuma, temveč bo opredeljen s posebnim protokolom, zanj pa bosta pristojni ministrstvi za gospodarstvo in finance. Če dogovor o poplačilu v opremi ne bo mogoč, bo morala Rusija v skladu s sporazumom dolg poplačati 30 dni po izteku triletnega obdobja, in sicer v gotovini in z obrestmi, ki bodo začele teči od dneva veljave sporazuma.

Vprašanje ruskega klirinškega dolga se rešuje že od osamosvojitve Slovenije. Leta 2004 sta Slovenija in Rusija celo že parafirali sporazum, ki je prav tako predvideval vračanje dolga v blagu in storitvah, le da je bil v njem za vračilo namesto treh postavljen rok sedmih let. Omenjeni sporazum je padel v vodo, ker je od njega odstopila Rusija. Takrat so pogajanja za dve leti zastala. Dogovarjanje se je ponovno začelo maja 2006, med obiskom premiera Janeza Janše s številno delegacijo v Rusiji. Slabih sedem mesecev po tem obisku sta slovenska in ruska pogajalska skupina na tridnevnih pogajanjih v Ljubljani dosegli dogovor o poplačilu terjatev, ki s torkovim podpisom začne veljati.

Slovenija je vprašanje klirinškega dolga rešila zadnja od vseh nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije. Trd oreh je bilo že določiti delež slovenskih klirinških terjatev, nato sprejeti dogovor o tečaju za preračun klirinških dolarjev v konvertibilne, temu pa je sledilo še naporno dogovarjanje o načinu poplačila dolga. Kot je znano, je Slovenija dolgo vztrajala pri poplačilu dolga v denarju.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber