Od naše dopisnice

Dijaki iz Latvije in Poljske ter 19 dijakov z gimnazije Poljane v Ljubljani in Gimnazije Nova Gorica so desetdnevno druženje sklenili z nastopom v ruščini. Odigrali so odlomek iz Ane Karenine, recitirali pesmi Ane Ahmatove, predvsem pa je bilo slišati veliko stvaritev največjega ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina. Dokaz, da se jezik velikanov svetovne poezije in proze, ki je bil v svetu kar nekaj časa zapostavljen, spet postavlja na noge.

Ruščina postaja čedalje bolj priljubljena tudi v Sloveniji, kjer so ministrstvo za šolstvo, veleposlaništvo Ruske federacije in Društvo Slovenija-Rusija letos, v letu ruskega jezika, podpisali deklaracijo o sodelovanju pri promociji ruščine na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. »Mlajši ruščino izberejo predvsem zato, ker je jezik lep, zanimiv. Če ga znaš, si nekaj posebnega. Ruščino izberejo dijaki, ki se zanimajo za rusko zgodovino, književnost, glasbo in balet. Zanima jih komunizem, osvajanje vesolja,« meni Ines Vozelj, profesorica ruščine na Gimnaziji Poljane. To je tudi edina slovenska srednješolska ustanova, v kateri je ruščina obstala tudi v njej sovražnih 80. letih minulega stoletja, ko je bila izrinjena iz srednješolskega programa. Zdaj predavanja tega jezika na Poljanah obiskuje že 90 dijakov. Nasprotno na Gimnaziji Nova Gorica ruščine ni bilo slišati kar 20 let in so jo kot izbirni tuji jezik spet uvedli šele v šolskem letu 2001/02. Zdaj se je po besedah profesorice ruskega jezika Vesne Prinčič-Crosatto tudi tam zanjo začel preporod, saj se kljub hudi konkurenci izbirnih svetovnih jezikov zanjo vsako leto odloča več dijakov. Lani so goriški »rusisti« v Sloveniji že gostili tudi sovrstnike iz moskovske gimnazije številka 1522.

»V naši regiji imamo številna podjetja, ki potrebujejo ljudi z znanjem ruščine,« presenečenim, ker se ob meji z Italijo sploh kdo zanima za ruščino, pojasnjuje ravnatelj Bojan Bratina. Rusofil, ki je ruščino po letih pozabe pravzaprav spet pripeljal v goriške šolske klopi, ima v društvu Slovenija-Rusija zadolžen za spodbujanje učenja ruščine med mladimi. Boljše promocije kot je bila desetdnevna ekskurzija slovenskih dijakov v Moskvo, si za popularizacijo ruskega jezika in kulture ni mogoče zamisliti. Z obiski muzejev in gledališč so namreč dijaki okusili bogato bero moskovske kulturne ponudbe, ogledali so si vse večje zgodovinske znamenitosti, med bivanjem pri ruskih družinah pa so dobili tudi vpogled v ruski način življenja. »Nekatere je navdušil metro, druge Kremelj, tretje cerkev Vasilija Blaženega na Rdečem trgu, vsi pa so si zapomnili obisk za tujce zaprtega Zvezdnega mesta. »Ogledali smo si še vesoljsko postajo Mir v naravni velikosti, bazen za treniranje astronavtov, centrifugo,« je bila nad spoznavanjem vesolja navdušena dijakinja poljanske gimnazije Nina Golob.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber