Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Na Severnem Kavkazu so se razmere lani zaostrile in med nemirne republike se je poleg Čečenije, Dagestana in Ingušetije vpisala tudi doslej relativno mirna Kabardino-Balkarija, kjer so se vrstili množični teroristični napadi. V omenjenih republikah so našteli kar 240 organiziranih napadov proti varnostnim službam in mirnemu prebivalstvu, ubitih je bilo 600 ljudi, približno toliko je bilo ranjenih. Zadnji teroristični napad na letališču Domodedovo v Moskvi je samo posledica tega, kar se dogaja na Severnem Kavkazu, je prepričan Grigorij Švedov, glavni urednik spletnega portala Kavkaški vozel, kjer spremljajo nič kaj spodbudno statistiko. Za Delo je spregovoril tudi o nekaterih možnostih za izhod iz slepe ulice.
Moskva – Po ponedeljkovem terorističnem napadu na moskovskem letališču Domodedovo, v katerem je umrlo 35 ljudi, 180 je bilo ranjenih, se rusko vodstvo ukvarja predvsem z vprašanjem, kako zagotoviti boljšo varnost transportnih sistemov. Predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je zaradi napada že odpustil več visokih uradnikov, pristojnih za transportno varnost, je včeraj nepričakovano obiskal postajo podzemne železnice v središču Moskve, kjer si je ogledal detektorje in drugo varnostno opremo, pristojnim pa je dal na voljo dva tedna, da pripravijo predloge o možnih načinih za preprečevanje samomorilskih napadov in uvedbi popolnega nadzora nad javnimi prometnimi sredstvi. Medtem so v dumi v prvi obravnavi potrdili zakon o uvedbi barvnega sistema opozarjanja na teroristično grožnjo, kakršnega so v Združenih državah Amerike sprejeli po terorističnih napadih 11. septembra.
Moskva – Po samomorilskem napadu na moskovskem letališču Domodedevo, v katerem je v ponedeljek umrlo 35 ljudi, se ruske oblasti ukvarjajo predvsem z vprašanjem pomanjkljive varnosti in iščejo tri domnevne osumljence iz Čečenije, ki menda že snujejo nov samomorilski napad. Zgroženi prebivalci, ki se kar ne morejo oddahniti od terorističnih napadov, so včeraj na kraju tragedije polagali cvetje. Med njimi je bil tudi Vladimir Solovjev: »V Ameriki so se naučili, kako preprečiti teroristične napade, v Izraelu tudi, našim oblastem pa to kot kaže ni v interesu. Vse je, kakor je bilo. Ne počutimo se varne.«
Moskva – Komaj deset mesecev po dveh eksplozijah na podzemnih postajah moskovskega metroja, kjer sta se razstrelili samomorilski napadalki iz Dagestana – življenje je izgubilo 40 ljudi, več deset je bilo ranjenih –, se je na moskovskem letališču Domodedovo zgodil še en teroristični napad, ki ga prav tako pripisujejo samomorilskemu napadalcu ali celo dvema napadalcema iz nemirnega Severnega Kavkaza. V eksploziji z močjo sedmih kilogramov TNT je po trditvah ministrstva za zdravstvo umrlo 35 ljudi, 167 je ranjenih, očividci pa na Twitterju govorijo o kar 70 smrtnih žrtvah. Po napadu so varnost nemudoma poostrili na vseh moskovskih letališčih, železniških, avtobusnih in metrojskih postajah, skratka povsod, kjer se zadržuje večje število ljudi.
Moskva – Afganistanski predsednik Hamid Karzai je končal dvodnevni uradni obisk v Rusiji, ki je bil njegov drugi v šestih mesecih. V »državi-učiteljici«, kakor jo je označil v govoru na Ruski akademiji znanosti, se je Karzai mudil v času, ko se v domovini vse pogosteje postavljajo vprašanja o tem, ali je državo sploh sposoben pripeljati iz kaosa in ko je zaradi obtožb o nepravilnostih na parlamentarnih volitvah 18. septembra lani padlo v vodo prvo zasedanje novega parlamenta.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nadaljuje bližnjevzhodno turnejo, ki jo je v torek začel na Zahodnem bregu, kjer se je srečal s predsednikom palestinskih avtonomnih oblasti Mahmudom Abasom, včeraj pa ga je v Jordaniji sprejel jordanski kralj Abdulah II. Obisk, katerega cilj je krepiti dvostranske odnose in utrditi vlogo Rusije kot posrednice v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, bi se v skladu s prvotnimi načrti moral začeti v Izraelu, kar pa je padlo v vodo zaradi stavke v izraelskem zunanjem ministrstvu. To je bil prvi obisk ruskega predsednika na Zahodnem bregu, ki ni vključeval tudi obiska Izraela. »Svetovni voditelji pogosto obiščejo Izrael in se ne srečajo s predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, redko pa se zgodi obratno,« pišejo o precedensu pri Jerusalem Postu.
Moskva – Skoraj 16-milijonski Kazahstan, ki je za Rusijo druga geografsko največja država na postsovjetskem prostoru in velja celo za najbolj demokratično državo Srednje Azije, se je znašel pod plazom kritik mednarodne skupnosti. Spodbudila ga je petkova odločitev parlamenta, s katero so soglasno podprli referendum o avtomatičnem desetletnem podaljšanju mandata dolgoletnega predsednika Nursultana Nazarbajeva.
Moskva – Lansko leto je prineslo precejšnje zbližanje med Rusijo in Poljsko, k čemur je pripomogel precej tragičen povod – aprilska nesreča poljskega predsedniškega letala pri Smolensku, v kateri so umrli nekdanji predsednik Lech Kaczynski in 94 drugih visokih poljskih državnih uradnikov. Namenjeni so bili na spominsko slovesnost v Katinu, kjer je sovjetska tajna policija leta 1940 pobila več kot 22.000 poljsikih častnikov in druge inteligence. Zgodovinske rane se celijo, sveže pa se znova odpirajo, za kar je poskrbelo zadnje poročilo ruske meddržavne letalske komisije, po katerem je za nesrečo kriva napaka pilota.
Moskva – Drugi sodni proces proti nekoč najbogatejšemu ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu, ki je bil tik pred novim letom zaradi kraje 218 ton nafte in pranja denarja v vrednosti skoraj 100 milijonov dolarjev, obsojen na dodatnih šest let zapora, še kar odmeva. O procesu so razpravljali tudi v pododboru evropskega parlamenta za človekove pravice, skupina poslancev pod vodstvom estonske poslanke Kristiine Ojuland iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo pa se je zavzela za uvedbo sankcij proti tistim, ki so odgovorni za nov sodni proces in dodatno kazen.
Moskva – V Rusiji bodo letos parlamentarne volitve, začela pa se bo tudi predvolilna kampanja pred predsedniškimi volitvami leta 2012, zato so pri spletnem časopisu Russia Profile organizirali razpravo o tem, ali se v največji državi na svetu obetajo politične spremembe, pod drobnogled pa so vzeli tudi gospodarske razmere s poudarkom na modernizaciji in zunanjo politiko. Napovedi so precej enotne, temeljna ugotovitev pa je, da bo daleč največje presenečenje letošnjega leta to, da ne bo večjih presenečenj. »Rusija bo še naprej živela na račun izvoza energentov, še naprej bo upravljala svojo demokracijo in krepila odnose z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike,« meni nemški strokovnjak Aleksander Rahr.