Moskva – Afganistanski predsednik Hamid Karzai je končal dvodnevni uradni obisk v Rusiji, ki je bil njegov drugi v šestih mesecih. V »državi-učiteljici«, kakor jo je označil v govoru na Ruski akademiji znanosti, se je Karzai mudil v času, ko se v domovini vse pogosteje postavljajo vprašanja o tem, ali je državo sploh sposoben pripeljati iz kaosa in ko je zaradi obtožb o nepravilnostih na parlamentarnih volitvah 18. septembra lani padlo v vodo prvo zasedanje novega parlamenta.
Od naše dopisnice
Rusija ima v Afganistanu bogate zgodovinske izkušnje, ki jih ni pripravljena v celoti ponoviti. V nobenem primeru tja nima namena vnovič poslati svojih vojakov, pa čeprav jih vodstvo zveze Nato snubi na vse mogoče načine. Izkušnje iz desetletne vojne, ki se je leta 1989 končala s porazom, so preveč boleče, saj naj bi to pospešilo celo razpad Sovjetske zveze, zaradi česar se je le še utrdilo prepričanje, da je Afganistan nekakšno »pokopališče imperijev.« V spopadu z mudžahidi, ki so jih podpirale Združene države Amerike, je umrlo kar 15.000 sovjetskih vojakov.
Celo desetletje se že vleče tudi vojaška operacija Združenih držav in zveze Nato, ki naj bi dosegla nepreklicni konec leta 2014, ko bi se iz Afganistana umaknil še zadnji pripadnik mednarodnih mirovnih enot, ki trenutno štejejo 130.000 članov. »Želim si, da bi se mednarodne enote iz Afganistana umaknile dostojanstveno in spoštljivo. Pričakujemo, da bo Afganistan sam poskrbel za svojo lastno varnost in neodvisnost. Ruska vlada vam je pripravljena pri tem pomagati,« je Medvedjev poudaril na skupni tiskovni konferenci. »Močno upamo, da nam bo Rusija do leta 2014 pomagala pri prenosu odgovornosti za zagotavljanje varnosti na afganistansko vlado in vojsko in da bomo lahko končno sami odločali o naši prihodnosti,« je Karzai dal vedeti, da od Rusije veliko pričakuje.
Rusija je z Natom sklenila dogovor o transportu vojaške in nevojaške opreme čez njeno ozemlje v Afganistan, leta 2009 je tja po dogovoru z Američani poslala 80 transportnih helikopterjev, prihodnji mesec pa bo z ZDA nadaljevala pogajanja o prodaji še 21 helikopterjev Mi-17. Rusija že sodeluje tudi pri urjenju pilotov in policistov, ki se ukvarjajo z odkrivanjem narkotikov, katerih proizvodnja dramatično narašča vse od ameriške invazije proti talibom leta 2001.
Prostodušno priznanje nemoči
Rusija je še zlasti zainteresirana za zmanjšanje proizvodnje opija, saj iz Afganistana izvira kar 90 odstotkov heroina, porabljenega v Rusiji. Konec oktobra so bili v skupni ameriško-ruski operaciji uničeni štirje laboratoriji za pridobivanje heroina, zasegli pa so tudi kar 932 kilogramov heroina in 156 kilogramov opija s tržno vrednostjo 185 milijonov evrov. Operacija je sprožila ostre kritike Hamida Karzaija, ki da ni bil seznanjen z navzočnostjo ruskih agentov v svoji državi, po posredovanju Medvedjeva pa je svoje besede vzel nazaj. »Če bi imeli možnosti, bi seveda preprečili transport prepovedanih drog iz Afganistana v druge države in ne bi bili v tako žalostnem stanju, kakor smo zdaj,« je Karzai prostodušno priznal nemoč.
Moskva je seveda zainteresirana tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja, pri čemer se ozira predvsem po starih sovjetskih projektih, ki so zastali, rusko vodstvo pa pričakuje, da bo račun zanje poravnala mednarodna skupnost. Sogovornika sta tako podpisala skupno deklaracijo, v kateri se je Rusija zavezala k sodelovanju v »prednostnih gospodarskih projektih«. Ti obsegajo izgradnjo hidroelektrarn v Kabulu in provinci Baglan, predora Salang v gorovju Hindukuš, carinskega terminala, univerze in skladišč za shranjevanje žita. V igri je tudi dobava ruske komunikacijske tehnologije, goriva in nadomestnih delov.
Polona Frelih