Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Kijev – V prostorih osrednje volilne komisije v Kijevu so preštevali glasove nedeljskih predsedniških volitev, pred poslopjem pa se je zbralo več sto privržencev predsedniškega kandidata Viktorja Janukoviča, ki je v prvem krogu zbral največ glasov. Staro in mlado se je veselilo njegove uvrstitve in zagotavljalo, da ne bodo dovolili ponovitve scenarija izpred petih let, ko so zaradi množičnih kršitev razveljavili drugi krog volitev, na katerih je potem zmagal sedanji predsednik Viktor Juščenko. »Pri nas je zelo popularna anekdota, ki gre takole: Če ima nekdo ženo z dvema levima rokama, ga njegovi prijatelji začnejo zbadati, da mu jo je verjetno izbralo sodišče. Na ta način je predsednik postal Juščenko in jaz ga ne priznavam,« se je razburjal udeleženec shoda Ivan, ki je v Kijev pripotoval iz Odese, pristaniškega mesta na jugu.
Kijev – Sergij Tigipko je doktor ekonomije in nekakšen novi stari obraz ukrajinske politike. Čeprav se je več let skrival v ozadju, do potankosti pozna politike, ki so zadnjih pet let krojili usodo največje evropske države. Z ukrajinsko premierko Julijo Timošenko od leta 2008 sodeluje kot zunanji svetovalec, leta 1999, ko je vlado vodil aktualni predsednik Viktor Juščenko, je bil minister za gospodarstvo, na predsedniških volitvah pred petimi leti pa je bil svetovalec kandidata Viktorja Janukoviča, ki se mu na tokratnih volitvah nasmiha najboljši rezultat. Številne ankete so napovedovale celo, da se bosta v drugi krog uvrstila prav Janukovič in Tigipko, kar bi bil nepredstavljiv poraz za Julijo Timošenko. Ker ukrajinska »železna lady« največjo priljubljenost uživa na podeželju, raziskave pa so zajele predvsem velika mesta, so se omenjene napovedi marsikomu zdele nerealne. »Volil sem za demokracijo, tržne reforme in konkurenčnost naše države,« je bil 49-letni Tigipko samozavesten na kijevskem volišču, kjer je oddal svoj glas.
Kijev – Majdan nezaležnosti (Trg neodvisnosti), kjer se je pred petimi leti pred očmi svetovne javnosti razpletala oranžna revolucija, je bil dva dni pred predsedniškimi volitvami precej opustel. Malo zato, ker od 9. januarja do 7. februarja tam velja prepoved zborovanj, svoje so prispevale nizke temperature, glavni razlog pa je razočaranje državljanov nad dosežki oranžne revolucije. Žrtveno jagnje je postal predsednik Viktor Juščenko, ki mu javnomnenjske raziskave napovedujejo celo slabši rezultat kakor novincu v politiki, sicer pa poslovnežu Sergiju Tigipku. V drugi krog, ki bo 7. februarja, se bosta najverjetneje uvrstila poraženec izpred petih let in predsednik Stranke regij Viktor Janukovič in premierka Julija Timošenko.
Moskva – V Ukrajini, kjer bodo 17. januarja predsedniške volitve, se je začela kampanja na vse ali nič. Za zdaj najbolje kaže predsedniku Stranke regij Viktorju Janukoviču, ki je na volitvah leta 2004 imel podporo Moskve in pogorel, tesno za petami pa mu je ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki vse od lanske plinske krize izjemno dobro sodeluje z ruskim premierom Vladimirjem Putinom, zato je slišati ugibanja, da Kremelj tokrat stavi nanjo. Predsednik Viktor Juščenko je v šestih letih na oblasti zapravil domala ves politični kapital in nima nobene možnosti za uvrstitev v drugi krog, ki je razpisan za 7. februar, zato je v zadnjih dneh proti svojima tekmecema začel pravo gonjo.
Moskva – »Je bister, neuklonljiv, včasih grob. Bil je deček z ulice, ki je postal izkušen strankarski funkcionar in manipulator,« je nekdanji svetovalec prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in zdaj dekan Višje šole ekonomike Sergej Karaganov opisal najbolj priljubljenega ruskega politika Vladimirja Putina, ki je 31. januarja 2009 praznoval deset let na oblasti. Osem let je bil predsednik, zdaj pa je že dve leti premier, ki vlada v tandemu s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in po mnenju poznavalcev za leto 2012 pripravlja že tretji naskok na predsedniški položaj. Še vedno mu je naklonjena večina Rusov, maloštevilna liberalna opozicija pa je s silvestrskim protestnim shodom dokazala, da ni vrgla puške v koruzo in se bo še naprej borila proti avtoritarnemu režimu. Demonstracije, za katere oblasti niso dale dovoljenja, so grobo razgnale posebne enote policije, kar veliko pove o sodobni Rusiji. Izbrali smo deset mejnikov, ki so zaznamovali prvo Putinovo desetletko.
Moskva – Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Uzbekistanu so slavile stranke, lojalne »večnemu« predsedniku Islamu Karimovu. Drugače ni moglo biti, saj je delovanje opozicijskih strank v tej obubožani srednjeazijski državi s skoraj 28 milijonov prebivalcev tako ali tako prepovedano. V kar 40 od skupaj 135 volilnih okrajev bo potreben drugi krog volitev, saj noben kandidat ni zbral absolutne večine glasov. Visoka, kot je mogoče le v avtoritarnih državah, je bila tudi volilna udeležba, ki je bila skoraj 89-odstotna.
Moskva – Rusko vrhovno sodišče je tik pred prazniki sprejelo odločitev, ki sta jo nekdanja lastnika propadlega naftnega velikana Jukos, Mihail Hodorkovski in Platon Lebedev, označila za praznično. Sodniki so odločili, da je bila aretacija Lebedeva nezakonita. Doslej največji premik v dolgi sodni bitki se je zgodil prav na dan obiska generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda, ki se je z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom pogovarjal tudi o Evropskem sodišču za človekove pravice. Tam so aretacijo že leta 2007 označili za nezakonito.
Moskva – Minilo je 130 let od rojstva Josipa Visarionoviča Stalina, sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu, čigar zapuščina še zdaj buri duhove. Po zadnji javnomnenjski raziskavi vseruskega centra za javno mnenje Vciom, ki so jo decembra opravili v 42 ruskih regijah, ga 37 odstotkov Rusov smatra za pozitivno zgodovinsko osebnost, za manj kot tretjino vprašanih pa je njegova vloga negativna. »Ne zaupam nikomur, niti sebi ne,« je njegov izrek, ki je pripeljal do poboja več milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pred odhodom v København podpisal klimatsko doktrino, ki je »v sozvočju s strategijo o gospodarskem razvoju«, kakor se je izrazil kremeljski svetovalec Aleksander Dvorkovič. »Ne bomo sprejeli nikakršne zaveze, ki bi negativno vplivala na našo gospodarsko rast,« je poudaril in hkrati izrazil prepričanje, da okoljska pogajanja ne bodo prinesla pravno zavezujočega dokumenta. To Rusiji vsekakor ustreza, saj bi se podpisnice, če bi bil dosežen dogovor o korenitem zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov, dejansko začele ozirati po alternativnih virih energije, to pa bi močno prizadelo ruski izvoz plina in nafte.