Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruska vojaška obveščevalna služba (GRU), ki ima v tujini razmeščenih največ svojih obveščevalcev, opozarja, da je Gruzija zmožna začeti novo vojno proti upornima Južni Osetiji in Abhaziji. »To je še toliko bolj mogoče zaradi nepredvidljivosti gruzinskega predsednika s Saakašvilija, ki ga utegne zamikati, da ju bo poskušal pokoriti s silo, kakor je storil avgusta lani. Ne izključujemo takšnega razvoja dogodkov,« je ob dnevu vojaške obveščevalne službe opozoril vodja GRU Aleksander Šljahturov. Že pred dnevi je ameriški State Department Rusijo vnovič opozoril, da krši mirovni sporazum, saj iz okupiranih pokrajin ni umaknila svojih enot.
Moskva – Velika Britanija, ki sodi med največje ruske gospodarske partnerice, je to ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem ohromljeni, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusijo obiskal kot prvi vodja britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.
Moskva – Avtonomna ukrajinska republika Krim je zgodovinsko pripadala Rusiji, leta 1954 pa jo je nekdanji sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je bil sam Ukrajinec, podaril takrat še sovjetski republiki Ukrajini. Po razpadu Sovjetske zveze se je pretežno rusko govoreči Krim poskušal odcepiti od Ukrajine, a mu to ni uspelo. Z referendumsko odločitvijo iz leta 1994 je dobil status avtonomne ukrajinske republike, ki ohranja tesne vezi z Rusijo, kar je razumljivo, saj je med prebivalci kar 60 odstotkov Rusov. 25 odstotkov od nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev je Ukrajincev, ostali pa so Krimski Tatari. Ruski vpliv bo Evropska unija zdaj poskušala spodkopati s finančno pomočjo. Po predsedniških volitvah 17. januarja prihodnje leto bo namreč v gospodarski razvoj polotoka v Črnem morju vložila 12 milijonov evrov.
Moskva – Makšarip Aušev je bil eden najvidnejših inguških borcev za človekove pravice, v njegovi lasti pa je bila tudi opozicijska spletna stran Ingušetija.org. Urejal jo je vse od smrti Mogameda Jevlojeva, ki je bil ubit v policijskem priporu, okoliščine njegove smrti pa še vedno niso pojasnjene. Oba sta bila ostra kritika nekdanjega inguškega predsednika Murata Zjazikova, agenta KGB in izbranca nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Obtoževala sta ga množičnega kratenja človekovih pravic pod krinko boja proti terorizmu. Ruske oblasti so Zjazikova spomladi odstavile s položaja, na njegovo mesto pa imenovale Junusbeka Jevkurova, ki je napovedal konec spornih metod. Predsednik, ki je bil junija tudi sam tarča atentata, ne izključuje, da so v zadnji umor vpletene inguške varnostne službe.
Moskva – Rusija gre naprej! je naslov besedila, v katerem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev strnil kritike na račun sodobne Rusije in orisal svojo vizijo prihodnjega razvoja. V tekstu, ki ga je objavil 10. septembra, je predstavnike ruske gospodarske in politične elite ter javnosti pozval, naj se oglasijo s svojimi predlogi. Z njimi bi si rad pomagal pri pisanju nagovora ljudstva, s katerim bo v začetku novembra že drugič nastopil pred člani obeh domov ruskega parlamenta. Na njegov manifest o modernizaciji, kot so ga označili politični analitiki, je prispelo kar 13.000 pripomb. Oglasil se je tudi najbolj znani ruski zapornik Mihail Hodorkovski.
Moskva – Devetinsedemdesetletni Sergej Kovaljov je prava legenda ruskega boja za svobodo govora in misli ter človekove pravice, čemur je posvetil vse svoje življenje. Bil je med ustanovitelji pobude za obrambo človekovih pravic, Kronike tekočih dogajanj, podtalnega glasila sovjetskih oporečnikov, v katerem so ti opozarjali na zlorabe režima in na politične procese, ki jim ni bilo videti konca. Kmalu je tudi sam postal žrtev razvpitega 70. člena sovjetskega kazenskega zakonika. Obtožen je bil protisovjetske agitacije in propagande, kar ga je stalo sedem let zapora, tri leta prisilnega dela in tri leta izgnanstva. Med perestrojko se je vrnil v Moskvo, kjer je nadaljeval človekoljubno in politično delovanje. Zaradi nasprotovanja prvi čečenski vojni – s svojimi poročili z bojišč je odločilno prispeval k spremembi javnega mnenja v Rusiji – je izgubil poslanski sedež v dumi, potem pa je kmalu protestno odstopil še z mesta Jelcinove komisije za človekove pravice. Javnim kritikam prvega ruskega predsednika je sledilo neusmiljeno bičanje njegovega naslednika Vladimirja Putina, nič kaj prizanesljiv pa ni niti do sedanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.
Moskva – V Ukrajini, ki je že dolgo v hudi gospodarski in politični krizi, se je začela kampanja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 17. januarja. Na njih se bodo pomerili sami stari obrazi, ki so se soočili že na predsedniških volitvah leta 2004. Takrat so se stvari tako zapletle, da so pripeljale do t. i. oranžne revolucije in zmage prozahodnih sil. A tisti, ki so se pred štirimi leti povzpeli na oblast, svojih napovedi niso uresničili, zato ima tokrat največ možnosti za zmago prav takratni poraženec, predsednik Stranke regij Viktor Janukovič.
Moskva – Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je med dvodnevnim obiskom v Moskvi posvetila pozornost tudi jedrskemu razoroževanju, ruski jastrebi pa so začeli rožljati z jedrskimi konicami, še preden je njeno letalo poletelo nazaj proti domovini. Sekretar vplivnega sveta za nacionalno varnost in nekdanji direktor ruske tajne službe FSB Nikolaj Petrušev je namreč v intervjuju za Izvestija razkril, da bodo z novo rusko vojaško doktrino precej razširili okoliščine, ki omogočajo uporabo jedrskega orožja. Nasprotno ameriška vojaška doktrina sploh ne predvideva preventivnega jedrskega napada kot odgovor na vojaško agresijo, je Clintonova poudarila v torek v intervjuju za radio Eho Moskvi.
Moskva – Ko se je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton še potegovala za položaj ameriške predsednice, jo je doletelo tudi vprašanje o tem, kdo bo prihodnji ruski predsednik. »Medvedjev – ali kako se že piše,« je odvrnila po dolgem obotavljanju. »Lahko vam zagotovim, da gre za človeka, ki ga je na ta položaj imenoval Putin. Ta ga bo lahko nadziral in od njega bo odvisen,« je ameriška železna lady dokazovala, da je seznanjena z rusko politično sceno. Včeraj se je v Moskvi srečala s človekom, ki mu je še pred kratim pripisovala tako malo pristojnosti, zdaj pa si že lahko pripiše številne zasluge na področju rusko-ameriškega zbliževanja. S premierom Vladimirjem Putinom se ni srečala, saj je bil ta na uradnem obisku na Kitajskem.