Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Kar se je v minulih dneh dogajalo na sedežu ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz in podjetja Ukrtransgaz, ki skrbi za ukrajinski sistem plinovodov, je še najbolj spominjalo na prizore iz ameriške kriminalke. V prostore podjetij so nenapovedano vdrli do zob oboroženi pripadniki ukrajinske varnostne službe, ki so tam poskušali opraviti kriminalistično preiskavo. Izpolnitev ukaza predsednika Viktorja Juščenka so jim preprečili privrženci premierke Julije Timošenko, ki so dosegli sodno prepoved preiskave.
Moskva – Rusija pred včerajšnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata ni niti malo dvomila, da bo srečanje prineslo ponovno vzpostavitev formalnih odnosov med Natom in Rusijo, ki so jih članice zavezništva zamrznile neposredno po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani. Predvsem zato, ker so se za to že pred zasedanjem odkrito zavzele najvplivnejše članice zavezništva, med njimi ZDA, pa tudi zaradi svoje geste dobre volje, zaradi katere so ta teden preko njenega ozemlja v Afganistan že pričele prihajati prve pošiljke nevojaškega materiala. »Mislim, da je obdobje odtujitve daleč za nami,« je bil za rusko agencijo RIA Novosti dan pred zasedanjem optimističen ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin.
Moskva – Moda osebnih pisem se je, kot kaže, uveljavila tudi na področju rusko-ameriških odnosov, saj je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev med včerajšnjih obiskom v Španiji potrdil, da je pred tremi tedni prejel osebno pismo ameriškega predsednika Baracka Obame. O pismu, ki ga je Medvedjevu v Kremlju osebno vročil visoki uradnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi, je v torkovi izdaji prvi poročal New York Times. Ob sklicevanju na neimenovane ameriške predstavnike so zapisali, da se je Obama v zameno za rusko pomoč pri spametovanju jedrskega Irana pripravljen odreči načrtom za protirketni ščit v Evropi.
Moskva – Na nedeljskih regionalnih volitvah v Rusiji je po še neuradnih rezultatih znova zmagala stranka Enotna Rusija, ki jo vodi premier Vladimir Putin. Stranka je zbrala največ glasov v vseh devetih regijah, v sedmih pa je v predstavniških telesih dobila celo absolutno večino. Najmanj glasov, 42,5 odstotka, je Enotna Rusija dobila v Neneckem avtonomnem okrožju v Sibiriji, največ pa v bogatem in pretežno muslimanskem Tatarstanu, in sicer kar 79,5 odstotka. Druga po številu glasov je bila – z velikim zaostankom – Komunistična partija, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstili provladni Pravična Rusija in ultranacionalistična Liberalnodemokratska stranka Vladimirja Žirinovskega.
Moskva – Ameriški State Department je Rusijo na dolgo in široko kritiziral tudi v letošnjem poročilu o spoštovanju človekovih pravic po svetu. Kakor že tradicionalno, so tudi tokrat zapisali, »da so državljanske svoboščine v Rusiji še vedno ogrožene«.
Moskva – Belorusija je bila na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v ponedeljek uradno vključena v t. i. vzhodno partnerstvo, mednarodni forum, v katerega so bile povabljene še Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. Forum naj bi olajšal dogovarjanje o svobodnem pretoku storitev in kmetijskih pridelkov in poenostavljenem vizumskem režimu. Cilj partnerstva, ki bo uradno zaživelo 7. maja, ko bo v Pragi vrhunsko srečanje, je zbliževanje Bruslja z državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, ne pa tudi članstvo teh držav v Evropski uniji. Pobudo za njegovo ustanovitev sta maja 2008 dali Poljska in Švedska.
Moskva – Po padcu islandske in belgijske vlade že pred časom je v petek odstopila še latvijska desnosredinska vlada, ki je tako postala že tretja žrtev gospodarske krize v Evropi. Premier Ivars Godmanis je ponudil odstop, ko sta mu odrekli zaupnico koalicijski partnerici Ljudska stranka ter Zveza zelenih in kmetov. Poleg njiju sta v vladi sodelovali še konservativna Latvijska prva stranka in nacionalistična stranka Za domovino in svobodo. Predsednik Valdis Zatlers že dva dni tuhta, koga bi imenoval za novega premiera, na drugi strani pa ne izključuje možnosti predčasnih volitev.
Moskva – »Nehajte govoriti in začnite ukrepati,« je sporočilo, ki ga je gruzinska opozicija pred kratkim naslovila na državljane. S temi besedami jih je hotela spodbuditi k zavzetejšemu prizadevanju za odstavitev predsednika Mihaila Saakašvilija. Opozicija mu pripisuje krivdo za lanski fiasko v kratkotrajni vojni z Rusijo in za čedalje hujšo gospodarsko krizo, zato zahteva njegov odstop, vzpostavitev razmer za poštene in demokratične volitve in nato še razpis predčasnih volitev.
Moskva – Kirgiški predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj podpisal dekret o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča Manas, ki je delovalo vse od leta 2001, ko so ZDA z zavezniki napadle Afganistan. Pred tem je zakon z veliko večino potrdil parlament, v katerem kar 80 odstotkov sedežev zaseda stranka, ki podpira Bakijeva. Ko bo Washington o dekretu uradno obveščen, mu bo na voljo pol leta, da od tam umakne okoli 1800 vojakov, transportna letala in drugo opremo.
Moskva – Na otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu, so včeraj slovesno zagnali prvi ruski terminal za utekočinjenje plina, ki bo na leto zagotovil 9,8 milijona ton utekočinjenega naravnega plina (LNG). Kar 65 odstotkov tega plina bo Rusija izvozila na Japonsko, zato se je slovesnosti udeležil tudi japonski premier Taro Aso, kar je bil sploh prvi obisk japonskega predsednika vlade na Sahalinu po drugi svetovni vojni. Tja je pripotoval na osebno povabilo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, s katerim sta se pri 17 stopinjah pod ničlo pogovarjala o energetskih in ozemeljskih vprašanjih.