Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Na tridnevnem obisku v Moskvi je iranski obrambni minister Mustafa Mohamed Nadžar, ki se je včeraj že srečal z ruskim kolegom Anatolijem Serdjukovom, čaka pa ga tudi srečanje s predstavniki vodilnega ruskega izvoznika orožja Rosoboroneksporta in nekaterih drugih podjetij, povezanih z orožarsko industrijo. Na podlagi krogov, v katerih se Nadžar giblje v ruski prestolnici, in zgodovine rusko-iranskega sodelovanja, ruski mediji ugibajo, da je obisk v prvi vrsti namenjen pospešitvi dobave protiraketnih sistemov dolgega dosega S-300 PMU. Ti sodijo med najsodobnejše orožje, ki ga na zahodu poznajo pod imenom SA-20 in ki lahko sestreli tako vodene izstrelke kot letala na razdalji 150 km.
Moskva – V nedeljo je na dvodnevni uradni obisk v Moskvo pripotoval bolivijski predsednik Evo Morales. To je sploh prvi obisk kakega bolivijskega voditelja v Rusiji. Tukaj so se sicer v zadnjih mesecih kar vrstili obiski voditeljev iz Latinske Amerike, kakor sta kubanski predsednik Fidel Castro in venezuelski predsednik Hugo Chávez. Tako kot z Venezuelo, državo z največjimi zalogami naravnega plina na južni polobli, je Rusija tudi z Bolivijo, ki je po zalogah plina takoj za njo, sklenila sporazum o energetskem sodelovanju.
Moskva – Včeraj je minilo natanko 20 let od ponižujočega umika sovjetskih enot iz Afganistana, kjer je življenje izgubilo od 14 do 15 tisoč sovjetskih vojakov. Prav v času tragične obletnice je rusko vodstvo namignilo, da razmišlja o bolj aktivnem sodelovanju v boju proti talibom. Tako naj bi Rusija že v kratkem prižgala zeleno luč za transport nevojaške opreme Nata čez svoje ozemlje, zavezniškim enotam pa naj bi v uporabo ponudila tudi svoje transportno letalo. »Svojih enot nikakor ne nameravamo znova poslati v Afganistan,« je meje ruskega sodelovanja postavil poročnik Oleg Kulikov, veteran afganistanske vojne in predavatelj na moskovski univerzi za obrambo.
Moskva – Ukrajinsko gospodarstvo je zaradi gospodarske krize na kolenih, zato je ukrajinska premierka Julija Timošenko v zadnjih dneh moledovala za pomoč pri predstavnikih skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7, že pred tem pa se je obrnila na Rusijo. Ta je na precej skrivnostnih pogajanjih obljubila pet milijard dolarjev pomoči, kar je v ukrajinski politiki povzročilo nove razprtije. Zaradi tega in plinskega dogovora je Timošenkova za ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka nič manj kot narodna izdajalka.
Moskva – Organizacija dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ), v kateri so poleg Rusije še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, je na dobri poti, da postane politična in vojaška protiutež zvezi Nato. Če že ne v praksi, pa vsaj na papirju. Na nedavnem vrhu v Moskvi so namreč predsedniki držav članic podpisali dogovor o ustanovitvi skupnih sil za hitro posredovanje in se zavezali, da bodo v primeru agresije ali krize v kateri koli od članic ukrepali s skupnimi močmi. Rojevanje postsovjetskih sil za hitro posredovanje sicer ne poteka brez težav, saj sta se Belorusija in Uzbekistan že umaknila.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joseph Biden se je ob robu 45. varnostne konference v Münchnu sešel tudi z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem. Po srečanju je izjavil, da je članstvo Gruzije v Natu izključno gruzinska notranjepolitična zadeva, kar so v Tbilisiju razumeli kot signal, da so za severnoatlantsko zavezništvo še naprej potencialni kandidati za članstvo. Rusija na vse skupaj ni rekla nič. Verjetno noče prehitro skaliti pozitivnega ozračja, ki trenutno vlada v odnosih med Moskvo in Washingtonom.
Moskva – Na obisku v Moskvi je bila najštevilčnejša delegacija evropske komisije po letu 2005, ki sta jo sprejela tako ruski predsednik Dmitrij Medvedjev kot premier Vladimir Putin. Tega je pripomba predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa o nedavnem umoru novinarke in odvetnika spravila v vidno nejevoljo. »Treba se je pogovarjati o vrsti problemov – tako v Rusiji kot v Evropi,« je planil Putin. Dogodek lepo ponazarja, kako napeti so postali evropsko-ruski odnosi po avgustovski vojni na Kavkazu in plinski krizi.
Moskva – Rusija se je bliskovito in z izjemno naklonjenostjo odzvala na informacije, po katerih naj bi ji ameriški predsednik Barack Obama predlagal vzajemno zmanjšanje števila jedrskih konic, pa četudi uradnega predloga o tem še ni prejela. V Moskvi pravijo, da ni razloga za dvom o dobrih namenih nove ameriške administracije, od katere si obetajo tudi opustitev načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi. Obama, ki naj bi po nepotrjenih informacijah pripotoval na uradni obisk v Rusijo že aprila, tudi o tej temi sicer za zdaj še ni rekel nič.
Moskva – Največja evropska država se vse bolj pogreza v politično krizo, ki so jo poglobile nedavna plinska vojna z Rusijo in gospodarske težave. Ko je že kazalo, da je ukrajinska premierka Julija Timošenko z rešitvijo plinskega klobčiča postala politično nedotakljiva, so se ji spet zamajala tla pod nogami. Iz krogov predsednika Viktorja Juščenka namreč ni slišati le izjav o morebitni razveljavitvi plinskega dogovora, ki da je precej bolj ugoden za Rusijo, ampak njen nekdanji zaveznik proti njej že snuje tudi politične intrige.