Moskva – Rusija se je bliskovito in z izjemno naklonjenostjo odzvala na informacije, po katerih naj bi ji ameriški predsednik Barack Obama predlagal vzajemno zmanjšanje števila jedrskih konic, pa četudi uradnega predloga o tem še ni prejela. V Moskvi pravijo, da ni razloga za dvom o dobrih namenih nove ameriške administracije, od katere si obetajo tudi opustitev načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi. Obama, ki naj bi po nepotrjenih informacijah pripotoval na uradni obisk v Rusijo že aprila, tudi o tej temi sicer za zdaj še ni rekel nič.
Od naše dopisnice
Obama za zdaj molči o vseh ključnih vprašanjih, povezanih z Rusijo, kjer ne glede na to kar prekipevajo od dobre volje in optimizma. »Sploh ne dvomimo o njihovi pripravljenosti. Upamo, da bomo v letu dni podpisali nov rusko-ameriški sporazum o zmanjšanju jedrskega arzenala,« se je prvi namestnik premiera in dolgoletni ruski obrambni minister Sergej Ivanov odzval na za zdaj nič več kot medijska poročila. Predsednik dumskega odbora za zunanjo politiko Konstantin Kosačov je segel še dlje in je ameriški predlog celo dopolnil. »Proces jedrskega razoroževanja bi moral zajeti tudi druge jedrske sile. V igri ne bi smel biti samo rusko-ameriški sporazum, ampak bi se morali zavzemati za hkratno zmanjševanje jedrskih zmogljivosti vseh jedrskih sil, tudi Indije, Pakistana, morda pa tudi Severne Koreje in Izraela,« je poudaril.
Kar zadeva jedrsko razoroževanje, ima Rusija tehtne razloge, da Obami zaupa. Ob prevzemu dolžnosti je namreč kot eno od prednostnih nalog svojega predsedovanja navedel prav jedrsko razoroževanje, kot prvi korak pa napovedal prav pogajanja z Rusijo o novem sporazumu o zmanjševanju strateškega jedrskega arzenala Start 1, ki se izteče decembra. O Startu 2 naj bi se Obama in Medvedjev pogovarjala že na spoznavnem srečanju.
Precej si rusko vodstvo od Obame obeta tudi glede protiraketnega ščita, saj je še pred vselitvijo v Belo hišo napovedal, da bo projekt nadaljeval le, če se bo izkazalo, da je cenovno smiselen in ni usmerjen proti Rusiji. Če bi imelo rusko dobrikanje kakršen koli vpliv na to, kako se bo odločil, ameriškega ščita v Evropi zagotovo ne bo. Ruski politiki namreč v zadnjih dneh kar tekmujejo z napovedmi o povsem novem začetku v rusko-ameriških odnosih, in edini, ki se je vsesplošni evforiji izognil, je ruski premier Vladimir Putin. »Iz prevelikega pričakovanja se rodijo največja razočaranja,« je ostal stvaren.
V znamenje dobre volje je Rusija pred dnevi napovedala, da je začasno zamrznila načrte za namestitev raket iskander v ruski eksklavi Kaliningrad, s čimer so grozili v odgovor na ameriške načrte o protiraketnem ščitu. »Namestitev smo za zdaj zamrznili, saj nova ameriška administracija nikamor ne hiti s protiraketnim ščitom,« je za rusko tiskovno agencijo Itartass povedal neimenovani predstavnik ruskega obrambnega ministrstva. Njegovo izjavo so nemudoma povzeli domala vsi ruski in svetovni mediji, resni vojaški analitiki pa so se ob tem samo nasmihali.
»Rusija v tej smeri ni naredila še nobenega koraka, zato je izjava o zamrznitvi vredna posmeha. To so bile samo grožnje in načrtov sploh še ni bilo,« se je neodvisni vojaški komentator Aleksander Golc zgražal nad poročanjem medijev. Po mnenju uglednega vojaškega analitika Pavla Felgenhauerja je treba vse skupaj razumeti predvsem kot »rusko sporočilo Washingtonu, da je Moskva pripravljena na dialog in iskanje skupnih rešitev in kompromisov.«