Moskva – Rusija se je zapletla v nov spor z Zahodom. Skupaj z Kitajsko je namreč v varnostnem svetu Združenih narodov z vetom preprečila prepoved prodaje orožja in finančne in potovalne sankcije proti samodržcu Robertu Mugabeju. Ta je kljub očitkom o volilni goljufiji in obtožbam o ustrahovanju in pobojih opozicijskih aktivistov že tretjič postal predsednik Zimbabveja. V ZDA in Veliki Britaniji so se zaradi tega še enkrat vprašali, ali je Rusija sploh še kredibilna partnerica G8. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je namreč na zadnjem vrhu industrijsko najbolj razvitih držav podprl skupno izjavo, v kateri so se voditelji zavezali, da bodo s finančnimi in drugimi ukrepi stopnjevali pritisk na odgovorne za nedavno nasilje v obubožani afriški državi.
Od naše dopisnice
Zahod je Dmitrija Medvedjeva sprejel z odprtimi rokami, zdaj pa ruski predsednik pri zahodnih sogovornikih čedalje bolj izgublja kredibilnost. V zadnjem tednu se je namreč kar dvakrat pripetilo, da se je zavzel za sodelovanje, rusko zunanje ministrstvo pa je v istem trenutku zagovarjalo povsem drugačno, precej trše stališče. Tako je bilo glede protiraketnega ščita, nato pa še sankcij proti Zimbabveju, ko se je postavil na stran Mugabeja. Oba – Medvedjev sicer v manjši meri – sta v mednarodni skupnosti deležna očitkov, da sta se na oblast povzpela z dvomljivimi volitvami.
Kljub pripombam in zadržanosti je Medvedjev na nedavnem vrhu G8 na Japonskem podprl skupno izjavo, v kateri so se voditelji industrijsko najbolj razvitih držav zavzeli za krepitev pritiska na visoke predstavnike režima v Zimbabveju, eksplicitno pa so omenili tudi finančne in druge ukrepe. Ruski predsednik je že takrat hitel pojasnjevati, da ti ukrepi ne bodo nujno tudi sankcije. Te je Rusija na petkovem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov bojkotirala z vetom. Pridružila se ji je tudi Kitajska, ki jo je do tega po mnenju britanskega veleposlanika pri OZN Johna Sawersa pripravila prav Rusija. Sawers je namreč prepričan, da Kitajska sicer pred olimpijskimi igrami ne bi tvegala še ene vojne z mednarodno skupnostjo.
»Ruska dejanja še enkrat kažejo, kako nekateri člani mednarodne skupnosti puščajo na cedilu državljane Zimbabveja, ki so na volitvah pogumno glasovali za spremembe,« je na Rusijo s prstom pokazala tudi Georgette Gagnon, direktorica afriške podružnice Human Rights Watcha. Presenetljivo ostro so se odzvale tudi ZDA in Velika Britanija. »Medvedjev je na Japonskem podprl ostrejše ukrepe proti Zimbabveju, potem pa Mugabeja, in se tako postavil proti državljanom Zimbabveja. Takšna sprememba je presenetljiva in moteča in zbuja dvom o verodostojnosti Rusije kot partnerice v G8,« je na spletni strani zapisal Zalmay Khalilzad, veleposlanik ZDA pri Združenih narodih. »Prebivalci Zimbabveja bodo verjetno težko razumeli, kako je lahko Rusija pred nekaj dnevi na zasedanju G8 podprla dodatne ukrepe, nato pa je v VS OZN preprečila njihovo sprejetje,« je razočaranje nad rusko nedoslednostjo izrazil tudi britanski zunanji minister David Miliband.
K izključitvi Rusije iz G8 sta pred kratkim pozvala tudi znana ruska borca za človekove pravice Jelena Bonner in Vladimir Bukovski, ki sta prošnjo naslovila na ameriška predsedniška kandidata Johna McCaina in Baracka Obama. »Rusija je za mednarodno varnost enako resna grožnja kakor v času hladne vojne. Dokaz za to so ruske grožnje sosednjim državam, vmešavanje v njihove notranje zadeve in politično izsiljevanje z nafto in plinom. Poleg tega Rusija zagotvalja pomoč vsem malopridnim režimom,« sta v pismu opozorila večna ruska disidenta. McCain, ki je znan kot oster kritik ruskega režima, se je s takšnimi predlogi na mednarodno skupnost obračal že pred tem, Obama pa je v intervjuju za CNN to možnost zavrnil: »To bi bila napaka. Če želimo na področju širjenja jedrskega orožja storiti kar koli, mora biti Rusija zraven.«
Z dvojnim sporočilom je Rusija pospremila tudi dogovor med Češko in ZDA o namestitvi delov protiraketnega ščita. Medtem ko je Medvedjev med spoznavnim srečanjem z Bushem govoril o potrebi po nadaljnjem sodelovanju tudi na tem področju, je rusko zunanje ministrstvo zagrozilo z vojaško silo. Takoj po podpisu pogodbe je ruski naftni velikan Lukoil Češki zmanjšal dobavo nafte. Čeprav je češki vladni uslužbenec Vaclav Bartuška izrazil dvom, da gre za maščevanje zaradi dogovora o radarju, mnogi že ugibajo, da tiči zajec prav v tem grmu. Rusija je namreč tako že večkrat kaznovala neubogljive energetske partnerje, predvsem Ukrajino in Gruzijo, ki si prizadevata za članstvo v Natu. V ruskih medijih na drugi strani namigujejo, da je za redukcije kriv notranji spor glede pravic do izvoza nafte, ki se je v Rusiji razvnel ob prenosu oblasti. Po poročanju poslovnega dnevnika Euro, se utegne količina nafte, poslane po naftovodu Družba, že v kratkem zmanjšati s 500.000 na 300.000 ton.
Pri vsem tem ne preseneča, da se tako v Rusiji kot na Zahodu vse glasneje sprašujejo, kdo pravzaprav vodi Rusijo in rusko zunanjo politiko: predsednik Medvedjev ali premier Putin. Več je tistih, ki stavijo na slednjega.