Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V torek je v gruzinskem parlamentu potekalo doslej najburnejše zasedanje parlamentarne komisije, ki preiskuje okoliščine avgustovske vojne na Južnem Kavkazu. Na zasedanju je nastopil nekdanji gruzinski veleposlanik v Rusiji Erosi Kicmarišvili, ki je z izjavo, da je Gruzija z blagoslovom ZDA sprožila vojno v Južni Osetiji, povzročil pravi škandal. Zaradi teh besed je moral z zasedanja zbežati, sicer bi se ga nekateri lotili kar s pestmi. Zdaj mu grozi sodni pregon. Kicmarišvili je bil za veleposlanika v Rusiji imenovan letos, v domovino pa se je vrnil po prekinitvi diplomatskih odnosov med Gruzijo in Rusijo.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nadaljuje pot po državah Latinske Amerike, kjer želi obnoviti »priviligirane odnose iz časa Sovjetske zveze«, kakor se je izrazil v Peruju. Tam je konec tedna sodeloval na zasedanju Apeca, ločeno pa se je sešel tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Včeraj je pripotoval v Brazilijo, že jutri pa se bo v Caracasu srečal z ostrim ameriškim nasprotnikom, venezuelskim predsednikom Hugom Chávezom. Zadnja postaja njegove turneje bo Kuba, kjer je leta 1962 izbruhnila raketna kriza, med katero je bil svet najbliže jedrski vojni.
Moskva – »Dosežen je bil napredek. Presegli smo sterilne razprave o proceduralnih vprašanjih in začeli pogajanja o vsebini,« je glavni odposlanec Združenih narodov za Gruzijo Johan Verbeke izjavil po mirovnih pogajanjih, ki so v sredo potekala v Ženevi. Na njih sta Gruzija in Rusija prvič po avgustovski vojni na Kavkazu sedli za skupno pogajalsko mizo. Prav to je bil tudi največji dosežek enodnevnih neformalnih pogovorov, ki so potekali pod pokroviteljstvom Združenih narodov, Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Njihov prvi poskus pred mesecem dni je spodletel, tokrat pa se jim je uspelo celo dogovoriti, da bodo za skupno mizo vnovič sedli že 17. in 18. decembra.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je včeraj poskušal pokazati, da je pravi voditelj za težke čase. Na kongresu vladajoče stranke Enotna Rusija, ki ji predseduje, čeprav ni njen član, je kar 45 minut predstavljal vladne ukrepe za boj proti gospodarski krizi. Na kongresu je sodeloval tudi predsednik Medvedjev, ki pa je ostal v Putinovi senci. Zato so se spet okrepile govorice, da je podaljšanje predsedniškega mandata na šest let – spremembe je le dan pred kongresom potrdila ruska duma – pravzaprav pisano na kožo Putinu, ki naj bi se že prihodnje leto vrnil na predsedniški položaj.
Moskva – V Kišinjovu, glavnem mestu najrevnejše evropske države Moldavije, je prejšnji konec tedna potekalo zasedanje predsednikov vlad Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki se že od ustanovitve pred 17 leti spopada s krizo identitete. Ta se je še poglobila po avgustovskem konfliktu v Južni Osetiji, ko je Gruzija protestno izstopila iz te regionalne organizacije. Ob robu vrha se je ruski premier Vladimir Putin srečal z moldavskim predsednikom Vladimirjem Voroninom in mu vnovič ponudil pomoč pri reševanju statusa moldavske separatistične pokrajine Pridnestrska republika. Pred tem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podobno pomoč ponudil že Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta že skoraj dve desetletji sprti zaradi separatistične enklave Gorski Karabah.
Moskva – »Moskva od današnjega srečanja G20 v Washingtonu ne pričakuje preveč,« je za agencijo RIA Novosti povedal neimenovani predstavnik kremeljske administracije in nadaljeval, »da bo to odlična priložnost za pogovore o svetovni finančni krizi in hkrati za to, da skupaj ugotovimo, kako je treba ukrepati. Našim partnerjem hočemo povedati, kje vidimo njihove dosedanje napake.«
Moskva – »Pripravljeni smo preklicati odločitev o namestitvi raketnega sistema v Kaliningradu, če se bo, seveda, nova ameriška administracija odpovedala svojim načrtom za namestitev raketnega ščita v Evropi,« je izjavil ruski predsednik Dmitrij Medevedjev v intervjuju za francoski Figaro pred današnjim vrhom Evropska unija-Rusija v Nici. Kakor je rekel, ga prve izjave novega ameriškega predsednika Obame navdajajo z optimizmom: »Z Obamo sva se lepo pogovarjala. Upam, da nam bo uspelo vzpostaviti poštene odnose, da bi vendarle rešili probleme, ki jih s prejšnjo administracijo nismo mogli«.
Moskva – Incidenti, ki se v zadnjih dneh vrstijo ob de facto meji med Južno Osetijo in Gruzijo, dokazujejo, da so razmere na območju petdnevne avgustovske vojne med rusko in gruzinsko vojsko, še naprej napete. To je preizkušnja predvsem za pripadnike opazovalne misije Evropske unije (EUMM), ki so v skladu z mirovnim načrtom pripotovali v Gruzijo 1. oktobra. Pravzaprav je pred resno preizkušnjo kar celotna EU, ki 18. novembra v Ženevi pripravlja mirovno konferenco. Abhazija namreč vztraja, da bo na pogovorih sodelovala le, če jo bodo obravnavali kot samostojno državo.
Moskva – ZDA so pripravile nov predlog glede protiraketnega ščita v Evropi, ki ga je Rusija prejela le dan prej, preden je predsednik Dmitrij Medvedjev v prvem govoru ljudstvu napovedal, da se bo Moskva odzvala na ameriške načrte z namestitvijo raketnega sistema Iskander v ruski enklavi Kaliningrad. Tako je dal vedeti, da zavrača tudi najnovejši kompromisni predlog. Pravzaprav namerava dialog o tem vprašanju nadaljevati šele po tem, ko bo predsedniške dolžnosti prevzel Barack Obama, s katerim se je Medvedjev že pogovarjal po telefonu. S tem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov seznanil ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice med sobotnim srečanjem v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk.
Moskva – V sredinem nagovoru narodu ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva je bila za svetovne medije zanimiva predvsem napoved o namestitvi raketnih sistemov Iskander v ruski enklavi Kaliningrad, v odgovor na ameriški protiraketni ščit v Evropi. V Rusiji je nasprotno odmeval predvsem njegov predlog o podaljšanju predsedniškega mandata s štirih na šest let, za kar bodo potrebne spremembe ustave iz leta 1993. Ruski mediji skorajda soglasno ocenjujejo, da gre za prvi korak k Putinovi vrnitvi v Kremelj, kar se bo po njihovem zgodilo že naslednje leto.