Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Tbilisi – V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, naj bi se danes začela neposredna pogajanja med Gruzijo in njeno uporno pokrajino. Vsaj tako je zatrdil gruzinski minister za reintegracijo Tamur Jakobašvili, njegove navedbe pa je potrdil tudi ruski pogajalec Jurij Popov. Nasprotno so separatistične oblasti informacije o pogajanjih zanikale. Če se bodo pogajanj res začela, bo to brez dvoma zgodovinski dogodek, saj se sprti strani na pogovorih nista srečali že najmanj desetletje.
Ergneti – Gruzinska nadzorna točka Ergneti stoji na kraju, kjer je bila nekoč ilegalna tržnica, na kateri se je na leto obrnilo sto milijonov evrov neobdavčenega denarja, zato jo je dal gruzinski predsednik Mihail Saakašvili pred štirimi leti zapreti. Od Chinvalija, prestolnice gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, je oddaljena komaj tri kilometre. Ob vhodu v uporno pokrajino stoji zid, narejen iz vreč peska. Razen gruzinskih vojakov in policistov na mejnem prehodu ni žive duše.
Moskva – Nasilje na Severnem Kavkazu ne pojenja in vsak dan je več poročil o napadih na proruske policijske enote v Dagestanu, Ingušetiji in Čečeniji. Minuli teden je eksplozija avtomobila bombe v Nazranu, glavnem mestu Ingušetije, zahtevala življenja dveh policistov, v Čečeniji je bil med spopadom s skupino 30 upornikov ubit pripadnik posebnih enot čečenskega notranjega ministrstva, o policijski žrtvi pa poročajo tudi iz dagestanskega glavnega mesta Mahačkale. V Čečeniji so poleg tega potrdili, da je bil njihov predsednik Ramzan Kadirov pred kratkim tarča atentata, ki ga je nanj poskušal izvesti eden od njegovih najožjih sodelavcev.
Moskva – V Sevastopolu, kjer je sedež ruskega črnomorskega ladjevja, je ruska mornarica v nedeljo počastila svoj praznik z razkošno vojaško parado. Prazničnega razpoloženja ni skalilo niti trmasto vztrajanje ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka, da se mora Rusija po letu 2017 nepreklicno umakniti iz vojaškega oporišča na ukrajinskem polotoku Krim. Na slovesnosti je poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Visocki, razgrnil tudi ambiciozne načrte, po katerih bo Rusija leta 2012 začela graditi pet ali šest letalonosilk s spremljajočimi bojnimi skupinami, ki bodo nameščene v Severnem morju in na Pacifiku. Načrti so odraz ruske želje, da po skoraj dvajsetih letih obnovi vojaško navzočnost na Atlantiku, Pacifiku in Arktiki.
Moskva – Po zadnji anketi časopisa USA Today in inštituta Gallup je republikanski kandidat za ameriškega predsednika John McCain prvič v treh mesecih prevzel vodstvo pred demokratskim kandidatom Barackom Obamom. McCain, ki je znan po ostrih kritikah Rusije in parafrazi Busheve izjave, da je pogledal Putinu v oči in videl samo KGB, vodi pred Obamom s 49: 45 odstotki. Pred dnevi je republikanski predsedniški kandidat postregel z novo pošiljko kritik, ki so v Moskvi sprožile ostre odzive.
Moskva – V rusko glavno mesto je pripotoval venezuelski predsednik Hugo Chávez, ki si od tridnevnega uradnega obiska v Rusiji obeta številne orožarske posle, zaradi katerih se je tam mudil že lani. Takrat je obiskal tudi Belorusijo, od koder je po poročanju sudanskega časopisa Sudan Times pred dvema tednoma prispela v Sudan pošiljka 12 ruskih taktičnih lovcev mig-29. Za zdaj ni znano, ali je skrivni posel z režimom predsednika Omarja el Baširja, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu nedavno obtožilo vojnih zločinov v Darfurju, sklenila Belorusija ali nemara celo Rusija. Ta je bila v preteklosti že obtožena kršenja 1591. resolucije ZN, ki prepoveduje prodajo orožja tako oblastem v Kartumu kot upornikom v Darfurju.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev vsak dan znova dokazuje, da je voditelj nove generacije. Znano je, da obvlada t. i. olbanian, sleng ruskega medmrežja, zdaj pa zahteva računalniško pismenost tudi od vseh vladnih uradnikov. »Ljudi, ki niso znali brati in pisati, nismo jemali v službo, zdaj pa je tako tudi z računalniško pismenostjo. Uradniki, ki ne obvladajo osnovnih računalniških veščin, ne morejo učinkovito delati. Naučite se računalništva, ali pa boste ostali brez službe,« je Medvedjev opozoril na nedavnem srečanju vplivnega sveta za varnost. Za Medvedjeva, ki se od računalnika težko loči, je informacijska tehnologija sredstvo za krepitev demokracije in boj proti korupciji, znanje računalništva pa trdna podlaga za gospodarski razvoj.
Moskva – Nekoč najbogatejši Rus Mihail Hodorkovski bo že oktobra na prostosti. To je na radiu Eho Moskvi napovedal glavni urednik časopisa Zavtra Aleksander Prohanov. Skliceval se je na dobro obveščeni vir. Dejal je še, da se je Hodorkovski v zameno za prostost že odpovedal vsakršnemu političnemu delovanju. »Glede Hodorkovskega je stvar rešena,« je zatrdil Prohonov in dodal, da bo že sklenjeni dogovor uresničen šele jeseni, saj se morajo v državi prej zgoditi pomembne spremembe.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v torek na srečanju z ruskimi diplomati predstavil prihodnjo rusko zunanjepolitično strategijo. V novem zunanjepolitičnem konceptu, ki ga je zasnovalo zunanje ministrstvo, je eksplicitno zapisano: »Rusko zunanjo politiko izvaja rusko zunanje ministrstvo«. Ko je nekdanji predsednik Vladimir Putin pred osmimi leti predstavil podoben dokument, je monopol nad rusko zunanjo politiko pripadal izključno predsedniku, torej njemu osebno. Tako bo, kot kaže, ostalo tudi v prihodnje.
Moskva – Ruski diplomati bi se morali pri zaščiti nacionalnih interesov izogibati konfrontaciji, je ruskim diplomatov včeraj položil na srce ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Takoj zatem se je sam spustil v konfrontacijo, zvenel pa je skoraj tako kot njegov predhodnik Vladimir Putin v najboljših časih. Napovedal je, da se bo Rusija ustrezno odzvala na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v Evropi, ostro je kritiziral neodvisnost Kosova, vojno v Iraku, izjavil pa je tudi, da je Nato s koncem hladne vojne postal zastarela organizacija. Ob nekaterih nedavnih ruskih potezah se je mednarodna skupnost sicer spet začela spraševati: Je hladna vojna res končana?