Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – »Z režima nam je uspelo odstraniti krinko,« je bil z opozicijskimi protesti, ki so bili konec tedna v Moskvi in Sankt Peterburgu, zadovoljen predsednik Nacionalboljševistične stranke in eden od organizatorjev Eduard Limonov. Z njim so se strinjali tudi drugi organizatorji, ki so v ponedeljek na tiskovni konferenci v moskovskem neodvisnem novinarskem središču spregovorili tudi o svojih izkušnjah s policijo. Shoda z geslom Rusija brez Putina sta se namreč končala s policijskim nasiljem, ki so ga ostro obsodili Svet Evrope in Združene države Amerike. Voditelj Druge Rusije Gari Kasparov je še vedno za zapahi. »K njemu ne pustijo nikogar, zato ne vemo, kako je z njim,« so bili v ponedeljek zaskrbljeni njegovi najbližji sodelavci.
Moskva – Ruska stran ne popušča in zdaj bi moralo tudi Washingtonu postati kristalno jasno, da je zanjo edina sprejemljiva rešitev opustitev načrtov za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi. V ruskem zunanjem ministrstvu so namreč le dan potem, ko so prejeli najnovejši ameriški pisni predlog, namignili, da jih tudi ta bržkone ne bo zadovoljil. Na obsežno gradivo so čakali vse od srečanja obrambnih in zunanjih ministrov obeh držav, ki je sredi oktobra potekalo v Moskvi. »Predloge še proučujemo, ampak na prvi pogled lahko povem, da niso tisto, o čemer smo se pogovarjali,« so dokument raztrgali, še preden so se poglobili vanj.
Moskva – Predvolilno zborovanje vladajoče Enotne Rusije na moskovskem stadionu Lužniki je v vseh pogledih potekalo v ameriškem slogu. Miting, na katerem so ruskega predsednika Vladimirja Putina kovali v zvezde vodilni ruski športniki, znanstveniki in umetniki, je namreč po dramaturgiji spominjal na ameriške predvolilne konvencije, ruski predsednik pa si je pri ameriškem predsedniku Georgeu Bushu sposodil tudi vodilno misel svojega govora, ki je izzvenel nekako takole: Kdor ni z nami, je proti nam, ugotavlja v Kommersantu Andrej Kolesnikov.
Moskva – Čeprav ni nobenega dvoma, da bo na decembrskih parlamentarnih volitvah zmagala vladajoča Enotna Rusija, ki jo bo na volitve popeljal ruski predsednik Vladimir Putin, se predvolilna mrzlica v državi stopnjuje. Predvsem po zaslugi opozicijske Zveze desnih sil Borisa Nemcova, ki na predvolilnih soočenjih odločno napada rusko vlado, Enotno Rusijo in ruskega predsednika osebno. V zameno na državnih televizijskih postajah vsevprek diskreditirajo stranko, ki si je drznila grdo govoriti o Putinu.
Moskva – V zahodnih medijih je bilo v zadnjih mesecih večkrat videti debele naslove o ruskem napenjanju vojaških mišic, in nemara je prav v njih ruski predsednik Vladimir Putin dobil navdih za svoj najnovejši napad na zvezo Nato. »Vidimo, da nekatere države in članice Nata v nasprotju s sprejetimi dogovori krepijo vojaško moč tik ob naših mejah. Ne smemo si dovoliti, da bi ob tem napenjanju mišic ostali ravnodušni,« je besede, ki jih kot pokvarjena plošča ponavlja že sedem mesecev, Putin še enkrat ponovil tudi med včerajšnjim obiskom obrambnega ministrstva. In spet požel gromek aplavz tam zbranih generalov.
Moskva – Bolj ko se bliža 2. december, ko bodo v Rusiji parlamentarne volitve, ki bodo po trditvah analitikov bolj referendum o podpori ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, glasnejše postajajo pobude za še en Putinov mandat. Njegovi oboževalci z vseh koncev Rusije, zbrani v novoustanovljenem Vseruskem svetu za podporo Putinu, so ga k temu, denimo, pozvali s posebno resolucijo, ženske iz Vladivostoka bi uspešno nasledstvo zagotovile tako, da bi na predsedniški položaj imenovale Putinovo ženo Ljudmilo, člani prokremeljske mladine pa so na preži pred morebitno revolucijo.
Moskva – Rusija očitno ne namerava odstopiti od politike na nož, saj je moratorij na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi v petek soglasno potrdil še svet federacije, ki je zasedal zadnjič pred parlamentarnimi volitvami 2. decembra. Rusija je tako hotela dokazati Zahodu, da misli resno in da jo je zato treba začeti tudi resno jemati. Prerojena Rusija že več mesecev opozarja nase s preleti bombnikov, grožnjami o usmeritvi svojih raket proti Evropi in napovedmi umika iz številnih drugih vojaških sporazumov.
Moskva – »Namestili se bomo na ozemlju katere od držav, ki imajo do nas pozitiven odnos,« je takoj po prestopu gruzinske meje izjavil tiskovni predstavnik ruskih kopenskih sil general Igor Konašenkov. V sredo pozno zvečer so Gruzijo zapustili še zadnji ruski vojaki, ki so tam vztrajali vse od razpada Sovjetske zveze. Na območjih zamrznjenih konfliktov v Južni Osetiji in Abhaziji sicer še ostajajo ruski pripadniki mednarodnih mirovnih enot in prav pod njihovo krinko je Rusija v gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji v zadnjih dneh menda celo okrepila svojo vojaško navzočnost. Zaradi navzočnosti ruske vojske v Gruziji in Moldaviji zahodne podpisnice zavračajo ratifikacijo sporazuma o konvencionalnei oborožitvi, na katerega je Rusija pred kratkim razglasila moratorij.
Moskva – Rusija bo sosednjo Belorusijo pod ugodnimi pogoji opremila z novim ruskim raketnim sistemom Iskander, je namige iz Belorusije v sredo potrdil Vladimir Zaricki, poveljnik ruske vojske za artilerijo in raketne sisteme. Rusija že razmišlja tudi o nadgradnji sistema in pojasnjuje, da gre za »sorazmeren odgovor« na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v vzhodni Evropi in širjenje Nata na rusko dvorišče. Belorusija, ki je spričo avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka na Zahodu deležna ostrih kritik zaradi zatiranja opozicije in svobodnih medijev, bo tako, kakor kaže, postala še orodje za rusko kljubovanje Združenim državam in Natu.
Moskva – Ruski mediji pišejo o gruzinskem predsedniku Mihailu Saakašviliji samo še kot o diktatorju, za takšnega pa ga označuje tudi gruzinski oligarh Badri Patarkacišvili, domnevno najbogatejši državljan petmilijonske Gruzije. V nasprotju z Rusijo, ki ogorčeno zavrača obtožbe o sponzorstvu večdnevnih opozicijskih protestov v Gruziji, obeša Patarkacišvili težnje po spremembi oblasti v domovini na veliki zvon. To da je že dalj časa celo njegov največji projekt. »Storil bom vse, kar je v moji moči, in vložil vsa svoja sredstva, da Gruzijo osvobodim fašističnega režima,« je odločen Patarkacišvili, ki se je trenutno umaknil v Izrael. V domovini je osumljen poskusa državnega udara.