Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Sankt Peterburg – Ruski predsednik Vladimir Putin je v drugem največjem in najbolj evropskem ruskem mestu, kjer se bo v ponedeljek dopoldan končal 11. gospodarski forum, pozval k oblikovanju nove svetovne gospodarske ureditve, ki jo po njegovem narekuje premik gospodarske moči iz držav industrializiranega Zahoda na države Bric, v katere sodijo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija. Mednarodne trgovinske in finančne ustanove od G8 do Svetovne banke, Svetovne trgovinske organizacije in Mednarodnega denarnega sklada po mnenju ruskega predsednika tega dejstva ne upoštevajo, zato jih je označil za arhaične in celo nedemokratične.
Moskva – Na vlakih moskovske podzemne železnice so se v dneh pred vrhom G8 v Nemčiji in gospodarskim forumom v Sankt Peterburgu pojavili letaki z vabili na pohod vseh, ki se ne strinjajo. Opozicijska koalicija Druga Rusija je za shod, ki ga za soboto pripravlja v Sankt Peterburgu, dobila vsa potrebna dovoljenja, za demonstracije dva dni pozneje v Moskvi pa oblasti niso prižgale zelene luči. V ruskem glavnem mestu kljub temu vabijo na opozicijske demonstracije z geslom Proti revščini in za svobodo, a kaj ko je miniaturne plakate v množici drugih bolj težko opaziti.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v enem redkih intervjujev za tuje medije še zaostril rusko stališče do ameriških načrtov za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem. Združenim državam Amerike je namreč zagrozil, da bo Rusija na postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi odgovorila tako, da bo svoje rakete usmerila na tarče v Evropi. S to grožnjo je napetost med ZDA in Rusijo, ki se stopnjuje vse od ostrega Putinovega nastopa na februarski varnostni konferenci v Münchnu, dosegla vrelišče. Na večurni pogovor in večerjo s Putinom je morala peščica uglednih novinarjev iz nič manj uglednih časopisnih hiš osmih industrijsko najbolj razvitih držav (G8) čakati kar dve uri.
Moskva – Nedeljski dogodki na Tverskem trgu, ki je že nekaj dni razbeljen, saj se je živo srebro dvignilo do 30 stopinj Celzija, kažejo, da imajo ruski homoseksualci in lezbijke kljub zakonski zaščiti v Rusiji veliko sovražnikov. Kakih sto aktivistov za zaščito istospolno usmerjenih je namreč med včerajšnjim shodom, za katerega niso imeli dovoljenja, postalo tarča napada skinheadov, monarhistov in drugih ruskih ultranacionalistov. Policija je posredovala šele, ko so številni gejevski aktivisti že občutili trde pesti. Priprli so kakih 30 aktivistov, med njimi poslanca nemškega bundestaga in dva poslanca evropskega parlamenta.
V Rusiji so dan zmage nad fašizmom in nacizmom praznovali z vojaško parado na Rdečem trgu. Slovesnosti so bile sicer precej manj razkošne kakor predlani, ko se se ob 60. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi zbrali domala vsi svetovni voditelji, z izjemo predstavnikov baltskih držav, ki so srečanje bojkotirali. Stare zamere so prišle na dan tudi med včerajšnjimi slovesnostmi v Moskvi, ko je predsednik Vladimir Putin v govoru na Rdečem trgu poudaril, da skrunitev vojnih spomenikov škodi odnosom med državami. Zbrani niso niti za trenutek podvomili, da je bilo sporočilo namenjeno Estoniji, ki je s premestitvijo spomenika sovjetskim vojakom povzročila najgloblji rusko-estonski spor doslej.
Spor glede preselitve spomenika sovjetskemu vojaku iz središča estonskega glavnega mesta Tallinna na tamkajšnje vojaško pokopališče je prerasel okvire estonsko-ruskih odnosov, saj se je na stran Estonije po Evropski uniji in ZDA zdaj odločno postavil še Nato. Ta je prokremeljsko mladino pozval, naj se nemudoma odreče nasilju, in proteste pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi označil za nesprejemljivo zastraševanje. Sedemdnevni protesti so dosegli vrhunec v sredo, ko je razgreta mladina poskušala obračunati z estonsko veleposlanico in s švedskim veleposlanikom v Rusiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtkovem kremeljskem nagovoru članom obeh domov parlamenta, zadnjem v svojem drugem mandatu, še zaostril retoriko hladne vojne, s katero je mednarodno skupnost presenetil med februarskim nastopom na münchenski varnostni konferenci. Takrat je ostro kritiziral ameriški unilateralizem in napovedal, da bo Rusija odgovorila na protiraketni ščit, ki ga nameravajo Združene države postaviti na Poljskem in Češkem.
Od nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina so se v torek v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika poslovili tisoči. Pred največjo cerkvijo v Rusiji se je ves dan vila dolga vrsta ljudi s cvetjem in Jelcinovimi fotografijami v rokah. V katedrali, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pognal v zrak sovjetski voditelj Stalin in leta 1997 ponovno zgradil prav Jelcin, bo v sredo maša zadušnica, potem pa bodo Jelcina z vsemi državniškimi častmi pokopali na pokopališču Novodevičje.
Takoj po razglasitvi samostojnosti Litve, Latvije in Estonije leta 1991 so se za baltsko trojko začela težavna pogajanja o meji z Rusko federacijo. Stvari so se pravzaprav začele premikati šele po vstopu treh nekdanjih sovjetskih republik v Evropsko unijo in zvezo Nato leta 2004, ko je vprašanje njihove razmejitve z Rusijo postalo tudi vprašanje vzhodne meje evroatlantskih povezav. Najdlje je v pogajanjih z glavno naslednico nekdanje skupne države prišla Litva, ki je dogovor o meji sklenila leta 2003, marca letos pa je sporazum z Rusijo podpisala še Latvija; vlada v Rigi ga je že podprla, 17. maja pa bo o njegovi ratifikaciji razpravljal še latvijski parlament.