Od naše dopisnice

Rusija je spet v besedni vojni z mednarodno skupnostjo. Na kriznem sestanku na Dunaju, za katerega je pobudo dala Moskva, države članice Nata in Rusija namreč še vedno niso dosegle nobenega napredka glede sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, podpisanega leta 1990. Dogovor ni nikoli zaživel, saj ga države Nata zaradi ruske vojaške navzočnosti v moldavski Pridnestrski republiki, gruzinski Abhaziji in Južni Osetiji nočejo ratificirati. Rusija, ki se vojaški navzočnosti na omenjenih ozemljih noče odreči, zdaj spet grozi, da bo izvajanje sporazuma do ratifikacije zamrznila. Grožnjo je kot odgovor na protiraketni ščit v aprilskem nagovoru ljudstva prvi izrekel ruski predsednik Vladimir Putin.

S takšno »turobno« popotnico se je v četrtek pozno popoldne v Bruslju začelo zasedanje sveta Nato-Rusija, na katerem je prvič nastopil novi obrambni minister Anatolij Serdjukov, od katerega so v Bruslju želeli slišati predvsem podrobnosti o Putinovem predlogu za postavitev skupne rusko-ameriške protiraketne obrambe v Azerbajdžanu.

Glede Kosova je bilo za Rusijo kaplja čez rob torkovo srečanje kontaktne skupine, na katero odločna nasprotnica kosovske neodvisnost sploh ni bila povabljena, kar je pri uradni Moskvi zbudilo strah, da namerava mednarodna skupnost neodvisnost te pokrajine razglasiti enostransko. Rusija je nemudoma sporočila, da je takšno mešetarjenje za njenim hrbtom nesprejemljivo.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber