Od naše dopisnice

Komaj pet let star praznik se v zavesti Rusov še ni povsem zasidral in mnogi pravzaprav sploh ne vedo, česa se na ta dan spominjajo. Precej bolj jasno je, da bi Kremelj rad z njegovo pomočjo zmanjšal postsovjetsko nostalgijo in okrepil rusko domoljubje. V večjih ruskih mestih se tudi zato že v dneh pred praznikom bohotijo napisi »Slava Rusiji«, po državi plapola nešteto ruskih trobojnic.

Eden največjih slavljencev tokratnega praznika je nedvomno ruski pisatelj in nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin. Za Sovjetsko zvezo je začel žalovati že tri leta po njenem razpadu, ruski predsednik Putin pa ga je v torek za humanitarne zasluge odlikoval z medaljo. Oseminosemdesetletni ruski književnik, ki je po vsem svetu zaslovel predvsem z dokumentarističnimi opisi fizičnega in psihičnega trpinčenja v sovjetskih gulagih, se slovesnosti, ki je po dramaturgiji spominjala na čase carske Rusije, zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato ga je doletela posebna čast – na domu ga je obiskal sam ruski predsednik.

Srečanje vidno opešanega pisatelja na vozičku in ruskega predsednika med iztekanjem drugega mandata so prenašale skoraj vse ruske televizije. Minilo je v precej prisrčnem ozračju, saj pisateljska legenda Solženicin, ki se je iz izgnanstva v Združenih državah vrnil šele leta 1994 in je doslej ostro kritiziral vse novoruske predsednike, za Putina nima žal besede.

Vladimir Putin se je Solženicinu zahvalil zato, da je pripomogel k blaginji Rusije, starosta ruske literature pa je izrazil upanje, da bodo Rusiji zaradi težkih preizkušenj v preteklosti v prihodnje prihranjeni večji družbeni pretresi. Podobno spravljive tone je na slovesnosti ubral tudi Putin. Poudaril je, da so »skupne moralne vrednote« ključne za ohranjanje večetnične Rusije, kjer je v zadnjih letih vedno več rasizma in uničujočih konfliktov na Severnem Kavkazu.

Tudi tokrat ni šlo brez poveličevanja vloge oboroženih sil: med dvanajstimi odlikovanci je bilo kar pet uniformirancev, posebne nagrade pa so bili deležni tudi snovalci raketnega sistema iskander-M, katerih imena so zaradi državne skrivnosti ostala neznanka. Raketni sistem so preizkusili konec prejšnjega meseca skupaj z balističnim izstrelkom, s katerim se je Moskva uprla načrtom Washingtona za postavitev protiraketnega ščita v Evropi.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber