V torek dopoldne se je na ukrajinskem ustavnem sodišču začela obravnava glede odločitve predsednika Viktorja Juščenka o razpustitvi parlamenta, ki jo je zahtevalo 53 poslancev ukrajinskega parlamenta iz kroga premiera Viktorja Janukoviča. Škrlatne halje si je nadelo vseh 18 sodnikov ustavnega sodišča, tudi peterica, ki je zaradi političnih pritiskov zahtevala varnostnike in grozila, da ne bo prišla na obravnavo. Prvo zasedanje ustavnega sodišča, ki je bilo odprto za javnost, so spremljale mirne demonstracije obeh taborov, oba protagonista premier Janukovič in predsednik Juščenko pa sta medtem »pobegnila« v tujino. Prvi v Strasbourg, drugi v Bruselj.
Evropska komisija je izrazila globoko zaskrbljenost nad ravnanjem ruske policije, ki se je med opozicijskimi protesti v Moskvi in Sankt Peterburgu minuli konec tedna pravila na nasprotnike predsednika Vladimirja Putina z gumijavkami in 350 protestnikov priprla. Nemčija, ki trenutno predseduje EU, je za nesprejemljivo označila aretacijo številnih pripadnikov sedme sile.
Opozicijska koalicija Druga Rusija, ki je pred parlamentarnimi volitvami decembra letos in predsedniškimi marca prihodnje leto začela kampanjo proti avtoritarnemu režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, je po shodih v Sankt Peterburgu in Nižnem Novgorodu pripravila proteste tudi v ruski prestolnici. Na shodu, ki ga je spremljalo kar 9000 policistov, se je zbralo komaj 2000 nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga v Rusiji še vedno podpira več kot 70 odstotkov državljanov. Vsi dosedanji shodi Druge Rusije so se končali tako, da jih je razgnala policija, po nedavni grožnji nekdanjega ruskega oligarha Borisa Berezovskega z novo revolucijo pa se je pritisk ruskih oblasti na opozicijo še okrepil.
Predsednik Viktor Juščenko je pripravljen zamrzniti odlok o razpustitvi parlamenta, je v sredo pozno popoldne sporočil Vitalij Hajduk, vodja Juščenkovega sveta za varnost. To pomeni, da bo vrhovna rada nadaljevala delo, o datumu predčasnih volitev pa se bodo še dogovorili. Za največji premik v dva tedna trajajoči ukrajinski politični krizi sta zaslužna tako predsednik Juščenko kot premier Janukovič. Ta je namreč najprej vztrajal pri preklicu, včeraj pa je prvič pozval »samo« k zamrznitvi odloka. Popuščanje je sledilo spoznanju, da odločitve ustavnega sodišča glede predsednikovega odloka o razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev še ne bo tako kmalu.
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premier Viktor Janukovič sta se v četrtek še enkrat srečala na štiri oči, a se je spor med njima potem le še zaostril. Do srečanja je prišlo na zasedanju ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, na katerem je Juščenko zagrozil vsem, ki ne bi upoštevali predsedniškega odloka o razpustitvi parlamenta, tudi premieru, s kazenskim pregonom. Svet za nacionalno varnost je vlado pozval, naj zagotovi sredstva za pripravo volitev. Janukovič je to zavrnil, večtisočglava množica njegovih privržencev pa je priprave na volitve »zmotila« z vdorom v prostore osrednje volilne komisije. Janukovič vztraja, da je treba počakati na odločitev ustavnega sodišča, od koder so sporočili, da bodo za to potrebovali 14 dni.
V Kijevu je v sredo zvečer izražalo podporo ukrajinskemu premieru Viktorju Janukoviču že 12.000 privržencev, na ulice pa so se začeli zgrinjati tudi privrženci predsednika Viktorja Juščenka. Njihovo število je precej manjše, najverjetneje tudi zato, ker so jim v oranžnem taboru to odsvetovali. Raje so se osredotočili na zbiranje podpore za volitve, za katere je Julija Timošenko, ki vodi stranko Naš blok Julija Timošenko, že začela predvolilno kampanjo.
Z razpustitvijo parlamenta (vrhovne rade) in razpisom predčasnih volitev 27. maja, za kar se je po sedemurnem posvetovanju z vodstvom parlamenta in poslanskimi skupinami odločil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, se je v Ukrajini začel zadnji krog merjenja moči med predsednikoma države in vlade. Premier Viktor Janukovič je namreč na izredni seji vrhovne rade označil Juščenkov odlok za protiustavno »usodno napako« in zagrozil s predčasnimi predsedniškimi volitvami. Dvoboj med predsednikom in premierom se vleče že od t. i. oranžne revolucije pred dvema letoma in pol, zares pa se je zaostril, ko je 11 dotlej Juščenku zvestih poslancev pred dvema tednoma prestopilo na Janukovičevo stran. Takrat je bilo obtožbe o protiustavnosti slišati iz Juščenkovih ust. In prav ustavno sodišče bo, kakor kaže, moralo reči zadnjo besedo, kakor jo je že med predsedniškimi volitvami leta 2004, ko je odločilo v prid Juščenku.
Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil tri dni, večji del obiska pa mu je delal družbo ruski predsednik Vladimir Putin. Budnemu očesu obeh predsednikov ni ušel niti en podpis pogodb, sklenjenih med kitajskimi in ruskimi podjetji, bankami in celo rusko in kitajsko vesoljsko agencijo, čeprav je bilo sklenjenih kar 21 takšnih poslov. Energije lačni Kitajski pa več od vseh teh dogovorov zagotovo pomenijo ruska zagotovila o povečani dobavi nafte in zemeljskega plina. Kitajski pohod za ruskimi energenti je kitajskega predsednika Huja vodil v rusko »naftno meko« Tatarstan, kjer je preživel zadnji dan obiska.
Rusija je v zadnjih dneh večkrat pokazala, da rešitve kosovskega vprašanja, kakor ga predvideva načrt posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija, ne bo podprla, saj je v nasprotju z interesi Srbije. Mednarodna skupnost to razume kot nedvoumno napoved ruskega veta v varnostnem svetu Združenih narodov, ki utegne pahniti v nestabilnost ne le Kosovo, ampak tudi širšo regijo. Evropska unija in Združene države Amerike rotijo Moskvo, naj vendarle podpre najnovejši predlog o neodvisnosti Kosova pod nadzorom enot Evropske unije, ki ga bo Ahtisaari danes predstavil v varnostnem svetu.
