Moskva – »Ruski jezik: prvi jezik sporazumevanja v vesolju« je slogan, s katerim je ruska oblast na začetku leta v Parizu sprožila kampanjo za popularizacijo ruskega jezika zunaj državnih meja. Izbira gesla je več kot pomenljiva, saj opominja, da so v obdobju hladne vojne rusko govoreči kozmonavti v vesolju prehiteli ameriške astronavte. Skrb za ruski jezik, ki je z razpadom Sovjetske zveze resda doživel precejšen zaton, zato kaže razumeti predvsem kot še eno sporočilo svetu, da Rusija postaja globalni igralec, ki ga ni mogoče spregledati.
Od naše dopisnice
Jezik Puškina, Dostojevskega in Tolstoja, velikanov svetovne poezije in proze, je s padcem komunizma doživel boleč poraz in je drugi uradni jezik le še v petih nekdanjih Sovjetskih republikah: Belorusiji, Kazahstanu, Kirgiziji, Tadžikistanu in Uzbekistanu. »Čisto mogoče je, da v teh državah čez nekaj desetletij sploh ne bo več ruščine. V najboljšem primeru bo sicer obstajala, a le kot jezik, ki ga bodo poučevali v šolah kot kateri koli drug tuji jezik,« opozarja Leonid Krisin z Ruske akademije znanosti in umetnosti.
V vzhodni Evropi in baltskih državah je eden od šestih uradnih jezikov Združenih narodov že povsem izginil iz šol. Pouk ruščine so po razpadu Varšavskega pakta z veseljem zamenjali z učnimi urami angleščine. Na Poljskem, Češkem, v Litvi, Latviji in Estoniji je zanimanje za jezik nekdanjih zavojevalcev skoraj povsem zamrlo.
Ruske oblasti so v novi samozavesti sklenile, da bodo ta negativni trend nekoliko obrnile. »Skrb za ruščino in širjenje ruske kulture je naš glavni družbeni in politični projekt,« je ruskim poslancem v letnem nagovoru položil na srce ruski predsednik Vladimir Putin, prvi zagovornik programa za podporo ruskemu jeziku doma, popularizacijo njegovega študija v tujini in promocijo ruske literature po vsem svetu. Ruščino bodo predstavili na kar stotih festivalih in prireditvah po svetu, izdali bodo nove učbenike in publikacije, gradili knjižnice in ustanovili fundacijo po zgledu nemškega Goethejevega inštituta.
Kar je za ruski jezik nekdaj naredila komunistična ideologija, bodo zdaj poskušali doseči s čedalje večjo gospodarsko močjo. »Sredi devetdesetih let smo sprejemali poslovneže in strokovnjake, ki niso govorili rusko, saj so pretehtale njihove izkušnje in znanje. Zdaj imajo vse več izkušenj in znanja tudi Rusi. Poleg tega je ruski trg čedalje bolj kompleksen in na njem kratko malo ni mogoče uspeti, če ne poznaš ruske mentalitete in ljudi. Za to pa je ključno znanje ruščine,« je prepričan Anton Derljatka iz svetovalnega podjetja Ward Howell International. Prav ruski poslovni jezik je sicer poleg spletnega in telefonskega komuniciranja tudi najbolj okužen z angleščino; »biznismen« in »kompjuter« sta besedi, ki sta posebno pogosto na jeziku ruskih gospodarstvenikov.
»Hi, Katja. Gremo na coffee? Cheers, Maša,« je primer sporočila, s katerim na svojih najsodobnejših mobilnih telefonih mladi Rusi sledijo globalnim trendom. A čeprav jezik Shakespeara čedalje bolj prodira tudi v deželo Puškina, je le z redkimi Rusi mogoče komunicirati v angleščini. Njihovo znanje je namreč omejeno na nekaj preprostih besed in še te so zaradi ruskega naglasa, največkrat pa tudi »priredbe«, za tuja ušesa skoraj neprepoznavne.
Kljub temu so ruski domoljubi zagnali pravi vik in krik. »V tako imenovani informacijski vojni sta naša mentaliteta in naš velik, resnicoljuben in svoboden jezik postala ujetnika zahodne miselnosti, anglizma, žargona in slenga,« so v bran jezikovnemu purizmu stopili na spletni strani ultranacionalistične skupine Ruska ideja.